Tako kot ne drži, da je eno pasje leto enako sedem človeških, ni res tudi, da psi vidijo črno belo.
Čeprav je njihovo zaznavanje barv nekoliko omejeno in drugačno kot naše, lahko psi vseeno vidijo barve. Je pa res, da določene barve ne zaznajo oziroma jih zaznavajo drugače kot ljudje.
Ljudje vidimo svet v barvah, ker imamo v naših očeh (po navadi) tri tipe receptorskih celic za zaznavanje barv. Te so občutljive na rdečo, zeleno in modro svetlobo ter različne intenzivnosti in delež teh treh. Vse skupaj v možganih ustvari barvni svet, kot ga poznamo.
Nekateri ljudje pa so barvno slepi, kar je skupen izraz za različne spremembe v dojemanju barv. Dva izmed najbolj pogostih vrst barvne slepote, sta ne ločevanje rdeče-zelene in modro-rumene barve, pri katerih oseba ne more dojemati za katero barvo gre.
Pri psih je njihovo zaznavanje barv podobno kot pri ljudeh z rdeče-zeleno slepoto, s tem, da so psi manj občutljivi na spremembe v sivih odtenkih, kakor tudi samo približno pol tako občutljivi na spremembe v svetlosti. Vendar psi prekašajo ljudi v nekaterih vizualnih sposobnostih. So veliko bolj dojemljivi za gibanje v daljavi – 10 do 20 krat bolj občutljivi kot ljudje.
Čeprav ne vidijo barv tako kot mi, je njihov vid veliko bolje prilagojen zaznavanju premikanja v zori in mraku. Zaradi perifernega vida, so odlični pri lovu na hitro premikajoč se plen.
Torej, naslednjič, ko vaš pes ne more najti rdeče žogice, ki ste jo vrgli na zeleno travo, se spomnite, da je njihov svet obarvan modro-rumeno. Ampak naj se vam zaradi tega ne smilijo. Čeprav imajo omejeno zaznavanje barv, imajo zato toliko bolj izostren voh in sluh. Njihov nos je na vonj 10.000 do 100.000-krat bolj občutljiv kot človeški (žličko sladkorja bi lahko zavohali v bazenu, ki je velik za dva olimpijska), slišijo pa lahko visoke frekvence med 47.000 do 65.000 Hz (za lažjo predstavo – ljudje lahko slišijo frekvence do 20.000 Hz).
