Imate radi jajca? Desetletja smo poslušali nasvete strokovnjakov o tem, da ni pametno pojesti preveč jajc. Svetovali so nam jih le nekaj na teden. A časi se spreminjajo. Nedavno objavljena britansko- kitajska študija namreč trdi, da lahko eno jajce na dan celo zmanjša tveganje za srčno-žilne bolezni in kap.
Kaj je študija sploh preučevala?
Jajca so živilo, bogato s holesterolom, zato je dolgo veljalo, da prinašajo večje tveganje za srčno-žilne bolezni. Kitajski in britanski znanstveniki pa so zdaj s študijo te trditve skušali ovreči. Devet let so preučevali pol milijona zdravih odraslih, starih med 30 in 79 let. Ugotovili so, da so imeli tisti, ki so jajca jedli vsak dan, manjkrat srčno-žilne bolezni. V primerjavi s tistimi, ki jajc sploh niso jedli.
Raziskovalci so še izpostavili, da je bilo med uživalci jajc tudi za kar 26 odstotkov manjše tveganje za hemoragično možgansko kap. Ljudje, ki so jajca jedli vsak dan, so imeli za 18 odstotkov manjšo možnost za smrt zaradi srčno-žilnih bolezni. In še 28 odstotkov manjšo možnost, da bi umrli zaradi hemoragične kapi.
In koliko jajc je treba pojesti?
13 odstotkov sodelujočih je jajca jedlo vsak dan, 9 odstotkov jih ni jedlo nikoli ali pa zelo redko. Znanstveniki so ob koncu raziskave zabeležili 84 tisoč primerov srčno-žilnih bolezni in 10 tisoč smrti zaradi njih. Podatke so nato obdelali z vidika uživanja jajc. Strokovnjaki so na ta način potrdili, da obstaja povezava med zmernim uživanjem jajc – 1 dnevno – in nižjo stopnjo tveganja za srčno-žilne bolezni.
Kaj pa kritiki študije?
Strokovnjaki, ki se z ugotovitvami britansko-kitajskih znanstvenikov ne strinjajo, pravijo, da ugotovitve študije ne dokazujejo, da uživanje jajc aktivno zmanjšuje tveganje za srčno-žilne bolezni. Strokovnjak za prehrano z londonskega univerzitetnega kolidža Tom Sanders je prepričan, da so bili ljudje, ki so redno jedli jajca, premožnejši od tistih, ki so se jim izogibali. Ob tem pa je Sanders še povedal, da raven kapi na Japonskem, v Avstraliji, Severni Ameriki in Evropi že desetletja dejansko upada. Razlog za to pa ostaja nejasen, a bi lahko bil povezan s povečevanjem obilja.
Še en strokovnjak Gavin Sandercock z univerze v Essexu dodaja, da je povsem nespametno trditi, da so jajca dobra ali slaba, zgolj na podlagi ene študije. Način prehranjevanja je namreč veliko bolj zapleten.
Srčno-žilne bolezni med najpogostejšimi vzroki za smrt
Bolezni srca in ožilja ostajajo velik problem. Vsako leto v svetu zaradi njih umre okoli 17 milijonov ljudi, kar je tretjina vseh smrti na svetu.
V Sloveniji so take bolezni vzrok za smrt v okoli 40 odstotkih. V kar 75 odstotkih primerov pa bi po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije smrti lahko preprečili z bolj zdravim življenjskim slogom. Glavni dejavniki tveganja, ki vodijo v nastanek teh bolezni, so zvišana raven krvnih maščob, zvišan krvni tlak, sladkorna bolezen, nezdrava prehrana, kajenje, telesna nedejavnost, debelost in stres.
