Piše: Adrijana Kolar, TedX Ljubljana

Valentina Horvat Kokalj je po poklicu kinološka inštruktorica, po izobrazbi veterinarski tehnik in dipl. univ. sociologinja.  Svojo zgodbo izjemne rasti je predstavila na dogodku TEDx Ljubljana 2017.

Terapevtski pes v pomoč starejšim občanom

V domu starejših občanov v Logatcu je Valentina kot prostovoljka s svojim psom Fjordom obiskovala skupino starostnikov. Tja jo je povabila delovna terapevtka, ki je tudi bila prisotna na srečanjih. Pred srečanji ti »starčki«, kot jih je Valentina poimenovala, niso bili preveč družabni, saj so se raje zadrževali v svojih sobah. Večinoma so bili ti starčki iz podeželja, zato so pogrešali stik z naravo in živalmi. Valentina in Fjord sta jih obiskovala enkrat na teden, kjer so se ukvarjali z raznimi aktivnostmi.

Najbolj jim je godila telovadba s Fjordom, kjer so nadvse navdušeno sodelovali in opazovali Fjorda, kako jih veselo uboga. S Fjordom so se veliko družili, ga negovali, hodili na sprehode, se družili ob kavicah, praznovali rojstne dneve in se veliko pogovarjali. V teh pogovorih sta Valentina in delovna terapevtka izvedeli, da se starejši počutijo zelo osamljene, saj jih družina zelo poredko obiskuje. Odkar pa so začeli obiskovati te aktivnosti, so se pa med njimi spletle prijateljske vezi, saj so začeli skupaj hoditi na kavice, kosila in večerje. Fjord jim je tako povrnil veselje do življenja, na katerega so že zdavnaj pozabili, Valentina in delovna terapevtka pa sta tako dokazali, da je starost v domu lahko povsem prijetna.

Kosmati zdravniki v pomoč tudi najmlajšim pacientom

Valentina pripoveduje, da  podobne dejavnosti izvajajo tudi z najmlajšimi pacienti na Pediatrični kliniki v Ljubljani in v Mariboru, kjer pse poimenujejo kar kosmati zdravniki. Ker so živali izredno velikega pomena pri otrocih, nas seveda ne preseneča dejstvo, da dajejo otroci prednost kosmatincem in morajo starši počakati, da pridejo na vrsto za igro. Živali v zdravstvenih ustanovah dajejo predvsem občutek domačnosti in topline. Kar pri otrocih vzbudi pozitivne in prijetne občutke, poleg tega se kosmatih pomočnikov razveselijo tudi zdravstveni delavci. Tako v očeh najmlajših zgleda zdravstveno osebje bolj prijazno in dostopno ter se ob tem znebijo strahu pred belimi haljami. Te vsebine so bolj spontane narave.

Terapevtski pes za lažje vključevanje v vsakdanje življenje

Terapije s psom so strokovno vodene s strani delovnih terapevtov, fizioterapevtov, psihoterapevtov, pedagogov. Tako je  Valentina bila povabljena k sodelovanju s strani Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Soča, kjer je pomagala pri rehabilitaciji dekleta. Z namenom izboljšanja grobe in fine motorike, z delom na njeni samozavesti in da bi se lažje vključevala v vsakdanje življenje. Valentina in pes Fjord sta se z deklico srečala trikrat. Pri prvem srečanju je Valentina takoj opazila, da je deklica zadržana, nenehno je zrla v tla, roko stiskala v pest, vendar se je Fjorda izredno razveselila. Takoj je zanj pripravila odejo na klopi, kjer sta nato oba sedela. Poiskala je najprimernejšo krtačo, odprla pest in začela Fjorda česati, kjer je tudi Fjord užival v razvajanju. Pri naslednji vaji je dobila mošnjiček, kjer so bile zapisane besede kot so lezi in sedi. S Fjordom je vzpostavila očesni stik, ga poklicala k sebi in čedalje bolj samozavestno izvajala naloge.

Opazen napredek pri deklici

Valentina je tudi opazila, da čedalje z večjo lahkoto odpira dlan, ko mu je lahko izročila priboljšek. Deklica je z vsako naslednjo terapijo in vajo postajala bolj komunikativna, samozavestna in odločna. Na drugi terapiji je že želela Fjorda predstaviti svojim sostanovalkam na oddelku. Na tretjem in zadnjem srečanju, pa je deklica presenetila vse, saj se je terapija odvijala na travniku za inštitutom in je na sprehodu ogovorila tudi mimoidoče. Ob zaključku je Valentina od deklice prejela zahvalo, deklica pa si je tudi zaželela, da bi Fjord ostal z njo. Valentina jo je povsem spontano objela, deklica ji je nato objem vrnila, kar je za Valentino predstavljajo neprecenljivo izkušnjo. Prav tako so terapije pohvalile delovne terapevtke inštituta Soča, saj so te vrste terapij lahko vključile tudi v njihovem nadaljnjem delu.

Terapevtski pes tudi v šolah in vrtcih

Terapije se izvajajo v sklopu programa izobraževanja s pomočjo psa, kjer sodelujejo s pedagogi, otroci berejo psom in se znebijo strahu pred javnim nastopanjem. Za vse te čudovite in pozitivne zgodbe bi seveda bilo premalo časa.

Delo terapevtov s psi

Opravljanje njihovega dela je zelo odgovorno in zahteva celega človeka. Vodniki morajo opraviti precej zahtevno usposabljanje. Kužki so povsem zdravi in negovani, pasma ni pomembna, ampak njegov značaj. Valentina verjame, da je sodelovanje z živalmi najvišja možna oblika sodelovanja, saj je pes razvil tako visoko obliko socialne inteligence, da je preprosto lahko razvije tudi tesne prijateljske odnose. Poleg tega je odločilnega pomena, da psi ne govorijo, ne obsojajo, ne ocenjujejo in glede na visoko stopnjo neverbalne govorice, so sposobni zaznati vaše notranje občutke. Psi tudi izražajo svoja občutja in sodobna nevrološka znanost pravi, da njihova občutja niso zgolj naučena. Tista oseba, ki je v stiku s terapevtskim psom, se zdi, da ga pes razume, saj lahko psa objame, ga pelje na sprehod četudi ni telesno popolna.

Pozitivni učinki psov na ljudi

Poleg tega raziskave dokazujejo, da prisotnost psa znižuje krvni tlak, umirja srčni utrip, zmanjšuje stres in tesnobo. Terapevtski psi ljudi sprostijo in jih motivirajo k življenju in umirijo naš vsakdanji tempo. Vsekakor ne smemo pozabiti na njihov dobrobit. Obstajajo tudi primeri, kjer so pse izkoristili v sebične namene, kjer niso imeli možnosti umika in počitka. Njihovi psi delajo samo 2 uri na teden, saj opravljajo zelo težka dela. Če pes ne uživa v tem kar počne, tudi nima pozitivnega učinka na ljudi. Valentina pravi, da k temu pripomore tudi pomanjkanje zakonodaje, vendar je v prvi vrsti za psa odgovoren vodnik, ki ne more zahtevati od psa, kar mu ne more ponuditi.

Psi vodniki niso roboti, vendar so izvrstni soterapevti v času rehabilitacije in veliki pomožni učitelji v vrtcih, ter veliki opora pri ljudeh s posebnimi potrebami. Kar lahko storimo je čisto preprosto. Pripovedujmo družini in prijateljem o teh pozitivnih učinkih ali se celo pridružimo kot prostovoljec ali celo spodbujamo vladne predstavnike in funkcionarje, da se vključijo v ta pozitiven razvoj.  Valentina pravi, da danes sanjajo predvsem o tem, da bi terapije s psom nekoč postale del zdravstvenih storitev. V šali pove, da bi lahko terapevtskega psa dobili kar na recept ali na napotnico. Prav tako sanjajo, da bi terapevtski psi bili prisotni tudi v vrtcih in šolah in bili del vzgojnega izobraževalnega načrta.