Čas branja 2 min

Piše: Nika Močnik, organizatorka dogodkov in vodja TEDxLjubljana

Foto: Anže Graberljšek

Grega Repovš nam v svojem TEDxLjubljana govoru predstavi načine odločanja, kako nam koristijo ter kdaj nas določen način odločanja omejuje. Poda nam tudi praktične napotke, kako lahko bolje izkoristimo svoje kognitivne sposobnosti.

Dve vrsti odločanja

Racionalno odločanje je temelj empirične znanosti. Omogočilo nam je velik napredek v zadnjih nekaj stoletjih – racionalnemu mišljenju lahko pripišemo izum pomivalnega in pralnega stroja ali recimo iphona. Gre za logično mišljenje, ki nam omogoča preučevanje ustroja vesolja.

V vsakdanjem življenju pa je racionalno odločanje lahko pogosto neuporabno, naprimer pri hoji. Če bi pri hoji morali razmišljati o tem, katero mišico moramo sprostiti in katero skrčiti, da težo prenesete iz leve na desno nogo, da nato levo novo dvignete in prestavite naprej… Ne samo, da bi na ta način zelo počasi hodili, najverjetneje bi po par korakih padli. Tukaj uporabimo spontano, intuitivno odločanje.

Mreža informacij v naših možganih

Oba načina mišljenja redno uporabljamo in težko bi rekli, kateri način mišljenja nam bolj koristi. Ko določeno racionalno odločanje ponavljamo dlje časa, postane za nas čisto spontano. Primer je vožnja avtomobila. Prvih nekaj voženj z avtomobilom smo morali zelo razmišljati o vseh odločitvah, ki smo jih sprejeli za volanom, sedaj pa nam je pogled v ogledalo, vklop smernika in pogled mrtvega kota pri zavijanju v desno čisto spontano.
Sama sem velika ljubiteljica psihologije, o kateri se veliko učim in berem. Prav tako se učim o podjetništvu in vodenju, če pomislim malo širše, pa se učim tudi plesa na plesnem tečaju. Kljub temu pa velikokrat filtriram informacije, ki pridejo do mene – če se mi ne zdijo koristne, jih želim čim prej pozabiti. Kar je Grega omenil v svojem govoru glede zbiranja čim večjega števila informacij, mi je odprlo čisto nov svet. Sama sem bila namreč podobnega mnenja kot Sherlock – da se nekoristne informacije samo nabirajo v naših možganih podobno kot neuporabne stvari na babičinem podstrešju in nam zavzemajo prostor za koristne informacije. Grega trdi, da temu ni tako. V svojem govoru nam pove, da so možgani kompleksna mreža informacij, v katero vpenjamo nova znanja, nove izkušnje, nove informacije. Bolj kot je mreža razvejana, več informacij lahko vpnemo vanjo. Več znanja kot imamo, po večih poteh bomo lahko informacije priklicali takrat, ko jih potrebujemo.

Postavite si cilje za celo leto

Zato vas pozivam, da si sedaj postavite nov cilj za celotno leto. Vsak mesec se naučite nekaj novega. Pojdite na plesni tečaj, naučite se novega jezika, preberite knjigo iz področja, ki vas zanima, pa o njem še ne veste veliko, ali pa se udeležite kakšnega webinarja. Poiščite si nov hobi, obiščite čisto nove kraje in spoznajte njihove običaje ali pa se naučite vseh načinov, kako se zaveže vezalke. Naberite si čim več novih znanj in izkušenj, da bo vaše podstrešje čim bolj polno razvejanih možganskih povezav, ki vam bodo v realnih izzivih koristile pri iskanju ustreznih rešitev.

Komentarji

komentarji