Od 8. do 19. novembra bo v Ljubljani potekal že 28. mednarodni filmski festival LIFFe, na katerem bodo v več kategorijah skupno prikazali 97 celovečernih in 17 kratkih filmov. Obiskovalci si bodo poleg petih lokacij v prestolnici izbrane filme lahko ogledali še v Mariboru, Celju in Novem mestu.
Kot že vsa leta doslej so tudi na tokratnem festivalu filmi razdeljeni po več sklopih: Perspektive, Predpremiere, Kralji in kraljice, Panorama, Ekstravaganca, Evropa na kratko, Kinobalon, Fokus: novi francoski krimič, Retro: klasični francoski krimič, Posvečeno ter Čudežno ’67. Programski direktor Simon Popek je v tekmovalni program letos umestil enajst filmov, kot prvi pa bo na sporedu film Pokliči me po svojem imenu italijanskega režiserja Luce Guadagnina o ljubezenski zgodbi med fantoma na idiličnem podeželju.
Na festivalu si bomo lahko ogledali več slovenskih celovečercev. Med drugim dokumentarni film Družina v režiji Roka Bička, zmagovalca 20. Festivala slovenskega filma. Režiser je s kamero kar deset let spremljal Mateja, ki se je v odročni vasici rodil v družini oseb s posebnimi potrebami, nato pa leta skrbel za umsko zaostala starša in starejšega brata.
Programski direktor festivala je posebej izpostavil film Ivan v režiji Janeza Burgerja, ki ga je opisal kot »enega najboljših, če ne celo najboljši slovenski film od osamosvojitve«. V glavni vlogi nastopa Maruša Majer, letošnja slovenska predstavnica v programu Vzhajajoče zvezde na berlinskem festivalu, film pa opisujejo kot neprizanesljivo in zelo osebno dramo o posledicah korupcije in sprejemanju napačnih odločitev. Na letošnjem portoroškem festivalu je Ivan pobral največ vesen, med drugim za najboljši celovečerec in scenarij, Majerjeva pa je prejela nagrado za najboljšo žensko vlogo.
Režiser Marko Naberšnik bo predstavil svoj najnovejši film Slovenija, Avstralija in jutri ves svet. Gre za pripoved o generaciji srednjih let, ki se sprašuje, ali je življenje še vedno mogoče zastaviti na novo.
Za nagrado vodomec se bo potegovala slovenska manjšinska koprodukcija Moški ne jočejo, režijo katere je prevzel v Sarajevu rojen režiser Alen Drljević. Zgodba filma, v katerem igrata tudi Primož Petkovšek in Sebastian Cavazza, se odvija skoraj dve desetletji po koncu vojne v nekdanji Jugoslaviji. Vojni veterani različnih narodnosti in veroizpovedi se zbere v odročnem gorskem hotelu, kjer naj bi se s pomočjo terapije soočili s travmami in premagali sovraštvo.
Poznavalci izpostavljajo še nekaj drugih filmov: Arabija, eden najbolj hvaljenih neodvisnih filmov leta, z zgodbo o delavskih migracijah v Južni Ameriki, film Columbus, v katerem ima posebno vlogo arhitektura, nizozemska črna komedija Fino se imamo v režiji Daana Bakkerja, vzhodno-azijski film Konec poletja v režiji Zhanga Daleija, Pokvarjeno predmestje v režiji Georgeja Clooneyja, Srečen konec v režiji Michaela Hanekeja… vse naslove pa si lahko po kategorijah ali abecednem seznamu pogledate tukaj.
Tudi letos so festival obogatili s pestrim spremljevalnim programom z različnimi seminarji, delavnicami ter sporedom za otroke.