Umetna inteligenca je novo orodje, ki hitro napreduje. Mnogi verjamejo, da je prebujanje umetne inteligence naslednja velika človeška revolucija. Tako kot izum tiskarskega stroja ali vzpon renesanse. Umetna inteligenca ima moč, da odpre vrata neverjetnemu širjenju znanja in ustvarjalnosti.

Vodilne ženske iz Intela, Microsofta in SAP so organizirale razpravo o tem, kako lahko umetno inteligenco uporabimo za dobro. Kakšne so pasti? Kje bi lahko šlo kaj narobe? Kako bi nam pomagala pri reševanju nekaterih največjih izzivov, s katerimi se sooča človeštvo?

Kaj nas lahko motor nauči o umetni inteligenci

Prelomne tehnologije in tehnologije, ki spreminjajo svet, so bile že izumljene. Za primer vzemimo motor. Potrebno je bilo stoletje inovacij na področju motorja (najprej na paro, nato z notranjem zgorevanjem), da je postal dovolj majhen in prenosljiv za široko uporabo na vlakih. Še dlje je trajalo, da smo zgradili železniške sisteme, da smo v celoti izkoristili prednosti vlakov. In ko smo to storili, se je naša predstava o času spremenila.

Pravočasnost je bila pomembna za zanesljivost novega načina prevoza, a tudi njegova varnost. Veliko večja je bila verjetnost, da bosta trčila dva vlaka, ki vozita v različnih časovnih pasovih. Sprva so železniške postaje zahtevale ure na postajah in na vlakih. Vsi so se vozili znotraj istega časovnega pasu. Potrebovali smo 40 let, da je britanska vlada odredila, da mora čas vlakov postati standardni čas ali Greenwiški srednji čas (GMT), kot ga imenujemo danes. Kmalu je moral ves svet okrepiti svoje lokalne časovne pasove na enega od 41, ki so bili v uporabi leta 2020.

Umetna inteligenca bo imela podoben učinek. Naše razumevanje sveta se bo spremenilo, ko bo umetna inteligenca dozorela, in okoli nje bo zrasel celoten trg. Ne gre za vprašanje »če«, temveč za vprašanje »kdaj bo umetna inteligenca spremenila nekaj tako globokega, kot je naše razumevanje časa«.

Pomen inovacij 100 let v prihodnost

Izum motorja ni bil popoln. Nobena tehnologija ni popolna.

Motor nam je omogočil izgradnjo neverjetnih transportnih sistemov, ki so privedli do ustvarjanja zgodovinskih zgradb, bolj produktivnih mest in lažje delitve hrane, vode in drugih potrebščin za tiste, ki so bolj oddaljeni.

Oblikoval je naše sodobno gospodarstvo in udobje bivanja. Vendar je prispeval tudi k globalnemu segrevanju in grozečemu eksistencialnemu tveganju za človeštvo.

Če bi se lahko vrnili nazaj in preoblikovali motor, da bi bil bolj varčen z gorivom in manj onesnaževal, ali ne bi to spremenili? Ali izum motorja skozi več kot 100-letno uporabo ni drugačen?

Lahko se učimo iz izumov, kot je motor z notranjim izgorevanjem, in svoja spoznanja uporabimo v naših trenutnih filozofijah in modelih za umetno inteligenco. Razmišljati moramo »ne eno ali dve ali celo 10 let vnaprej, ampak resnično razmišljati na stotine let v prihodnost,« dodaja Lila Tretikov, korporativna podpredsednica in namestnica tehničnega direktorja pri Microsoftu.

To je mnenje o umetni inteligenci, ki so ga izpostavili tudi Stephen Hawking in Microsoftov raziskovalec Eric Horvitz. Tema si je celo prislužila svojo epizodo v podcastu »Konec sveta« z Joshom Clarkom, ki se konča s  potrebo, da ljudje v naše stvaritve umetne inteligence kodirajo »prijaznost«.

V epizodi Clark izjavi: »Smo na točki v zgodovini, na kateri bi lahko ustvarili največji izum, kar jih je človeštvo kdaj naredilo, to je super-inteligentna inteligenca, ki lahko poskrbi za vse človeške potrebe v večnosti. Drugi razcep poti gre proti naključnemu izumu super-inteligentne inteligence, ki prevzame svet in postanemo šimpanzi 21. stoletja.«

Prednosti umetne inteligence in kako integrirati etiko

Norbert Wiender, eden od prednikov umetne inteligence, je leta 1950 dejal: »Ali morajo inženirji postati pesniki ali pa morajo pesniki postati inženirji.« Predvideval je potrebo po tem, da se filozofsko in moralno bolj namensko prepleta s to tehnologijo in inovacijo.

Dejansko umetna inteligenca in njene posledice zahtevajo, da smo bolj premišljeni. Ne smemo si prizadevati samo za rešitev določenega problema, ampak se najprej prepričamo, da je problem, na katerega ciljamo, pravi. Umetna inteligenca mora reševati probleme za vse človeške enačbe, ne le za privilegirane in ne na račun tistih brez dostopa.

Genevive Bell, višja sodelavka skupine za nove tehnologije pri podjetju Intel, se sprašuje: »Kakšna je rešitev, h kateri poskušamo priti? Kdo je s to rešitvijo privilegiran? Kdo je izpuščen? Kako poskrbimo, da imamo v sobi širši spekter glasov ali širši spekter izkušenj? Kako narediti prostor za vse to prav zdaj, da vam ne bo treba odpravljati težave dolgo po tem, ko je stvar že izdelana?«

Prepoznavanje pravih problemov za reševanje z umetno inteligenco bo zahtevalo raznoliko skupino ljudi in izkušenj, ki bodo oblikovale njeno prihodnost. Da bi to dosegli, morajo tehnologi razmišljati izven tehnoloških okvirjev in začeti postavljati boljša vprašanja: »Kako razmišljamo o etiki umetne inteligence? Kako razmišljamo o inkluzivnosti? Kako razmišljamo o oblikovanju svojega sistema?«

Najpomembnejše, da je umetna inteligenca dostopna in razumljiva vsem

Ustvarjanje umetne inteligence ustvarja strah, nerazumevanje in večje možnosti zlorabe. Če smo se česa naučili iz naših velikih izumov v preteklosti, je to, da tehnologija ni čarovnija in da so njene posledice preveč daljnosežne, da bi koga izpustili.

»Kot znanstvenica menim, da je naša odgovornost, uporabiti tehnologije za odpiranje črne skrinjice in omogočiti ljudem, da razumejo, kaj počnemo. Ljudi je razumljivo strah tega, česar ne razumejo, vendar umetna inteligenca ni čarovnija,« pravi dr. Feiyu Xu, globalna vodja umetne inteligence za SAP.

Če povzamemo, so bili v razpravi voditelji naklonjeni priložnosti umetne inteligence, da pomaga skupinam, ki jo najbolj potrebujejo, in ljudem prihrani čas za bolj ustvarjalna prizadevanja. Vendar so tudi priznali, da je dober odmerek skepticizma zdrav. Vemo, da imamo samo eno priložnost, da to naredimo prav. Učimo se iz preteklosti in uporabimo umetno inteligenco, da se osredotočimo na ustvarjanje boljše različice sebe in jo uporabimo za dobre namene.

Avtor: M.B.

Vir: forbes.com