Najverjetneje se vas je lotil prehlad!
Ste se kdaj vprašali kakšna je razlika med gripo in prehladom?
Najpogostejše obolenje zgornjih dihalnih poti, je prehlad. Pojavlja se skozi celo leto. Mnogi pa pogosteje obolevajo v jesenskem in zimskem času.
Ravno zaradi letnega časa in zaradi podobnih simptomov ga pogosto zamenjamo z gripo. Čeprav prehlad poteka v milejši obliki, ga povzročajo
različne vrste virusov. Zaradi številčnosti in raznovrstnosti ter nenehnega spreminjanja, nikoli ne postanemo popolnoma odporni proti virusom.
Telesna temperatura je redko povišana, bolezenski znaki pa se začnejo pojavljati počasi. Najprej občutimo značilno pekočo bolečino v grlu in s tem tudi boleče požiranje, nato zamašen nos, ki mu sledi izcedek iz nosu, pozneje pa še kašelj. Znaki se največkrat pojavijo 2 do 3 dni po okužbi in trajajo 7 do 10 dni.
Hujše obolenje od prehlada, je gripa.
Je pogosta okužba dihalnih poti in hkrati tudi zelo nalezljiva.
Ponavadi jo spremljajo povišana telesna temperatura, mrazenje, suh kašelj, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih ter utrujenost.
Obstajajo trije tipi virusa, med katerimi sta pomembnejša tipa A in B, ki povzročata vsakoletne epidemije t. i. sezonske gripe. Tip C veliko redkeje povzroča obolenje. Virusi prizadenejo nos, grlo in pljuča.
Inkubacijska doba (od okužbe do pojava kliničnih znakov) navadno traja od 1 do 4 dni. Pogosteje se pojavi pri otrocih. Pri odraslih s kroničnimi srčnimi in dihalnimi boleznimi ter nosečnicah in imunsko oslabljenih posameznikih se lahko iz obolenja gripe razvije pljučnica. Zaradi možnosti pljučnice, je treba gripo preležati.
ALI STE VEDELI?
-
V Sloveniji vsako leto za gripo zboli več kot 60.000 ljudi. Epidemija le te je zajela tudi več kot 200.000 ljudi.
-
Gripa ni bolezen sodobnega sveta, ampak je bila aktualna že v preteklosti.
-
Hipokrat je epidemijo gripe opisal že leta 412 pred našim štetjem.
-
Stres poveča možnosti za nastanek prehladnih in gripoznih obolenj, saj zmanjša splošno telesno odpornost.
-
Virusi, ki povzročajo prehlad in gripo, nenehno spreminjajo svoje genetske značilnosti. Posledica so novi podtipi virusa, proti katerim nimamo protiteles, zato se lahko znova okužimo in zbolimo.
-
Virus gripe poškoduje sluznico dihal in bakterijam omogoči prodor v pljučno tkivo, zato se kot zaplet gripe lahko razvije bakterijska pljučnica.
-
Gripa je resno obolenje, ki ga ne smemo podcenjevati. Zaradi množičnosti in pogosto težkega poteka, zlasti pri starejših ljudeh, srčnih, pljučnih in drugih kroničnih bolnikih, predstavlja velik zdravstveni in gospodarski problem.
