Ko se delovna mesta spreminjajo, je dovolj, da smo samo pametni? Preverite vaš AQ, sposobnost prilagoditve, ki bo morda določila vaš prihodnji uspeh v karieri.
Če bi želeli oceniti, kako dobro nekdo lahko pleza po karierni lestvici, bi morda želeli, da bi ga prosili za IQ test. Dolga leta je veljalo, da je test inteligenčnega količnika (IQ), ki meri spomin, analitično razmišljanje in matematične sposobnosti, eden najboljših načinov za napovedovanje naših prihodnjih možnosti zaposlitve.
V zadnjem času se je povečala pozornost do čustvene inteligence (EQ), ki je na splošno označena kot skupek medosebnih, samo-regulacijskih in komunikacijskih veščin. EQ je danes široko viden kot komplet orodij, ki ima pomembno vlogo pri tem, da nam pomaga do uspeha v več vidikih življenja.
“IQ je minimum, ki ga potrebujete za zaposlitev, toda z AQ boste sčasoma uspešn(ejš)i.”
Tako IQ kot EQ veljata kot pomembna za uspeh v karieri. Toda danes, ko tehnologija na novo določa, kako delamo, se razvijajo tudi veščine, ki jih potrebujemo za uspeh na trgu dela. Vnesite količnik prilagodljivosti ali AQ, subjektivni niz lastnosti, ki je ohlapno opredeljen kot zmožnost prilagoditve v okolju hitrih in pogostih sprememb.
“IQ je minimum, ki ga potrebujete za zaposlitev. AQ pa kaže, kako boste sčasoma uspešni,” pravi Natalie Fratto, podpredsednica newyorkškega Goldman Sachsa, ki se je zanimala za AQ, ko je vlagala v tehnologijo zagona.
Frattova pravi, da AQ ni samo zmožnost absorpcije novih informacij, ampak sposobnost, da ugotovimo, kaj je pomembno, da se naučimo, premagujemo izzive in se zavestno trudimo za spremembe. AQ vključuje prilagodljivost, radovednost, pogum, odpornost in spretnosti za reševanje problemov.
Prilagodite se ali pa zastarajte
Amy Edmondson, profesorica vodenja in managementa na Harvard Business School, pravi, da bo AQ bolj pomemben kot hitrost sprememb na delovnem mestu.
Tehnologija se je močno spremenila, veliko delovnih mest je že odpravljenih in ta trend se bo nadaljeval – v naslednjih treh letih bo 120 milijonov ljudi v 12 največjih gospodarstvih na svetu zaradi avtomatizacije morda treba ponovno priučiti, je pokazala letošnja IBM-ova študija.
Dav Coplin, izvršni direktor The Envisioners, svetovalec za tehnološko svetovanje s sedežem v Združenem kraljestvu, pravi, da je enostavno avtomatizirati kakršne koli vloge, ki vključujejo vzorce opažanja pri obdelavi podatkov – pregledovanje pravnih dokumentov ali postavljanje diagnoze pacientu. To je zato, ker algoritem lahko te naloge opravlja hitreje in natančneje kot človek, pravi.
Da bi se izognili zastarelosti, morajo delavci, ki opravljajo ta dela, razviti nove spretnosti, kot so: ustvarjalnost pri reševanju novih težav, empatija do sporočanja odgovornosti in človeška intuicija, ki dopolnjuje vpogled s tehnologijo. “Če algoritem lahko opravi 30% nalog, ki sem jih uporabljal, kaj lahko zdaj sam storim s to rezervno zmogljivostjo? Zmagovalci so tisti, ki se odločijo za stvari, ki jih algoritmi ne zmorejo. ”
Edmondson pravi, da bo vsak poklic potreboval prilagodljivost, od bančništva do umetnosti. Recimo, da ste računovodja. Vaš IQ vas skozi izpite lahko usposobi, potem vam EQ pomaga, da se povežete z ljudi, zaposlite se na delovno mesto in razvijete odnose s strankami in sodelavci. Potem, ko se sistemske spremembe ali vidiki dela avtomatizirajo, potrebujete AQ, ki bo ustrezal tej inovaciji in se prilagodil novim načinom opravljanja svoje vloge.
Vsi trije količniki se nekoliko dopolnjujejo, saj vam vsi pomagajo rešiti težave in se zato prilagajati, pravi Edmondson. Idealen kandidat ima vse tri, tega pa ne počnejo vsi. “Obstajajo togi geniji,” pravi. Če imate visok IQ, vas slab AQ ne bo mogel privesti do novih načinov dela s svojimi obstoječimi znanji – saj nizek AQ otežuje pridobivanje novih.
Kaj če?
Glede na IBM-ovo študijo je 5.670 vodstvenih delavcev na splošno ocenilo vedenjske veščine kot najbolj kritične za delovno silo danes, glavna med njimi pa je bila “pripravljenost biti fleksibilen, prilagodljiv na spremembe in gibčen.”
Will Gosling, vodja svetovalnega odbora za človeški kapital Deloitte iz Velike Britanije, pravi, da ne obstaja dokončna metoda merjenja prilagodljivosti, kot je IQ test, vendar so se podjetja prebudila in upoštevajo vrednost AQ ter spreminjajo svoje postopke zaposlovanja, da bi pomagali prepoznati ljudi.
Deloitte je začel uporabljati spletne simulacije, kjer kandidate za delovno mesto ocenjujejo, kako dobro se prilagajajo potencialnim izzivom na delovnem mestu; ena ocena vključuje izbiro, kako bi spodbudili “lene” kolege, da se pridružijo ekipi za triatlon v podjetju. Tudi Deloitte želi zaposliti ljudi, ki so pokazali, da lahko opravljajo različne funkcije, v različnih panogah ali različnih krajih. “To dokazuje, da so gibčni in se hitro učijo,” pravi Gosling.
“V naslednjih treh letih bo 120 milijonov ljudi v 12 največjih svetovnih gospodarstvih morda treba prekvalificirati zaradi avtomatizacije.”
Frattova iz Goldman Sachsa medtem predlaga tri načine, kako bi se AQ lahko izkazoval pri potencialnih kandidatih: če si lahko zamislijo možne različice prihodnosti, tako da si zastavijo vprašanja “kaj če”, če lahko odkrijejo informacije, s katerimi izpodbijajo domneve, in če uživajo v raziskovanju ali iščejo novo izkušnje.
Pravi, da to ni dokončen recept za AQ, vendar naj bi delodajalci postavljali tovrstna vprašanja, da bi dobili dokaze o AQ pri kandidatih. V resnici jih postavlja ustanoviteljem start-up podjetij, ki iščejo njihovo naložbo. “Ni treba, da ima ustanovitelj podjetja nekje zapisan opis dela; za uspeh potrebuje vsaj okrog 30 – 50 znanj. ”
Kritična misija
Ena izmed dobrih stvari pri AQ je, da – tudi če tega ne morete izmeriti – strokovnjaki pravijo, da lahko izboljšujete razvoj le-tega. Penny Locaso, avstralska ustanoviteljica izobraževalnega podjetja BKindred, ki ljudem pomaga, da postanejo bolj prilagodljivi, pravi, da imajo nekateri bolj radovedne ali pogumne osebnosti, kar lahko razloži, zakaj so seveda boljši pri prilagajanju kot drugi. “Če pa še vedno ne brskate po robu svojega nelagodja oz. izven cone udobja, se lahko prilagodljivost, s katero ste rojeni, sčasoma zmanjša.”
Predlaga tri načine za povečanje svoje prilagodljivosti: najprej omejite odvračanje pozornosti in se naučite osredotočiti, da boste lahko določili, katere prilagoditve boste naredili. Drugič, postavite neprijetna vprašanja, na primer za dvig plače, za razvoj poguma in normalizacijo strahu. Tretjič, bodite radovedni glede stvari, ki vas očarajo. Ni treba, da bi Google takoj odgovoril, saj je to nekaj, “zaradi česar so naši možgani leni,” in zmanjšuje našo sposobnost reševanja težkih izzivov.
Otto Scharmer, višji predavatelj na MIT Sloan School of Management, ki je napisal knjige o učenju iz nastajajoče prihodnosti, predlaga druge metode. Priporoča, da ostanete odprti za nove možnosti, poskušate situacijo videti skozi oči nekoga drugega in zmanjšati svoj ego, da se boste lahko počutili neznano pri neznanem.
Vemo, da bodo prihodnja delovna mesta delovala drugače. Morda nismo vsi zadovoljni s hitrostjo sprememb – vendar se lahko pripravimo. Kot pravi Edmondson: “Učenje znanj / sposobnosti je ključnega pomena za poslanstvo. Sposobnost učenja, sprememb, rasti, eksperimentiranja bo postala veliko pomembnejša od strokovnega znanja.”
Kaj pa vi mislite o prihodnosti oz. kakšne bodo naše službe?
Avtor: M.J.