Sašo Gačnik “Svarogov” se je v glasbo zaljubil že kot mali otrok. Kasneje je Ljubljančan izkušnje nabiral kot studijski in koncertni klaviaturist. Bivši član skupine Šank Rock je na slovenskih odrih nastopal ob boku najprepoznavnejših slovenskih glasbenikov, kot so Jan Plestenjak, Nuša Derenda, Andraž Hribar, Nina Pušlar in celo Orkester Slovenske filharmonije. Ideje za pesmi je zbiral ob morju, kjer je tudi dodobra spoznaval samega sebe. Letos je izdal svoj prvi (solo) album Duša, za katerega je velik del pesmi napisal na samotni obali Črne gore, kamor se je za skoraj tri mesece umaknil z namenom, da ustvarja.

Preberite si več o našem glasbeniku, ki se močno zavzema za tesnejše povezovanje s preostalim slovanskim svetom.

Sašo Gačnik “Svarogov”, od kod vam ideje za vaše pesmi?

Vse, kar me v življenju obdaja, se odraža v moji glasbi, saj so moje ideje vedno produkt mojih razmišljanj. Tisti pravi inspirativni moment običajno sproži neka malenkost, ko čisto neobremenjeno sedim v lokalu na kavi ali pa se sprehajam po gozdu. Takrat je najpomembneje, da idejo čimprej zapišem, da ne odleti stran. Potem pa običajno potrebuje svoj čas, da zori in počasi dobiva končno podobo. Imam to srečo, da lahko vedno sodelujem z najboljšo glasbeno ekipo, ki v zadnji fazi zelo veliko doprinese k temu, da končno podobo mojih pesmi skupaj dvignemo še za nekaj stopničk višje.

“Ko ustvarjam novo pesem, si v glavi vedno narišem popoln filmski scenarij.”

Posneli ste “hollywoodski” videospot Najin sin. Kakšni so zdaj občutki, ko je to za vami?

Videospot z naslovom Najin sin, za katerega sem scenarij v večji meri napisal sam, režiral pa ga je zelo nadarjen slovenski režiser Perica Rai, sem predstavil tako v slovenski kot tudi v ruskojezični verziji. Videospot smo snemali precej dlje, kot je bilo sprva načrtovano, saj sem neprestano naletaval na nove ovire, ki sem jih na koncu obrnil sebi v prid in z ekipo ustvaril izdelek, na katerega sem izjemno ponosen. Tovrstnega izdelka v Sloveniji še ni bilo in smo na nek način prestavili mejnik. Na videospotu smo intenzivno delali približno 5 mesecev, pri projektu pa je sodelovalo preko 120 ljudi. Slovensko verzijo si je do zdaj ogledalo okrog 200.000 ljudi, rusko različico pa že krepko čez milijon.

“Vedno sem si želel igrati vlogo v partizanskem filmu.”

Na premieri videospota, ki se je zgodila v enem izmed ljubljanskih kinematografov, je bilo opaziti kar nekaj solz na licih obiskovalcev, saj gre za izdelek, ki je od začetka do konca nabit z emocijami. Gre za nekakšen hibrid glasbenega videospota in vojne drame, ki se na naših tleh dogaja med drugo svetovno vojno. Z videospotom Najin sin sem vsaj delno uresničil dolgoletno željo, obenem pa dobil izdelek, ki se zelo razlikuje od vsega, kar pri nas poznamo.

Do ruske kulture gojite neka posebna čustva. Kako to?

Res je. Nad Rusijo, Belorusijo, Ukrajino in preostalim področjem nekdanje Sovjetske zveze sem zelo navdušen že dolgo. Najbolj me privlači velikost tržišča in ta povezanost med nami, saj me vsakič sprejmejo kot brata in del velike slovanske družine. Zato me najbolj boli, ko opazujem, kako nekateri slepo verjamejo medijem, ki nas v službi interesov zahodne politike na vso moč ščuvajo drugega proti drugemu.

“Kulturno in zgodovinsko smo precej bolj povezani, kot se pri nas tega zavedamo.”

Ruskojezično tržišče je zame vsekakor nov in večji izziv. Ampak vseeno se mi zdi prav, da energijo usmerjam tudi v snemanje pesmi v slovenskem jeziku. Vendarle sem Slovenec in bom kljub karieri, ki sem si jo zastavil na severovzhodu, to tudi ostal. Rad pa bi poudaril, da se mi zdi slovensko občinstvo do domačih izvajalcev bistveno bolj zahtevno kot do tujih. Sloveniji primanjkuje zdravega patriotizma. Moramo se naučiti držati skupaj in svojo majhnost izkoristiti kot prednost.

 

“Slovenija v zadnjih letih ni najbolj naklonjena domačim izvajalcem, kar je v veliki meri posledica predvsem pomanjkanja podpore medijev.”

Solo kariera – kakšni so cilji?

Že od nekdaj je v meni gorela želja, da se nekega dne resno lotim samostojne kariere avtorja in izvajalca svojih pesmi. Dokler si mož iz ozadja, nimaš toliko umetniške svobode, kolikor si je lahko privoščiš, ko imaš glavno vlogo. Prejšnje obdobje je bilo zanimivo in pridobil sem si veliko izkušenj, ampak vsi se razvijamo. Ko nekega dne ugotoviš, da se pogledi sodelavcev preveč razlikujejo od tvojih želja in vizij, je čas za spremembe. Vsak glasbenik zagotovo sanja o tem, kako stoji na odru pred svojo srčno, vdano publiko, ki prepeva njegove pesmi in tudi jaz nisem izjema. To je tisti pravi dialog, ki napolni obe strani in za katerega je vredno svoje življenje podrediti delu.

“Prišel je čas, da preko svojih del z javnostjo delim tisto, kar čutim in kar sem.”

Kot sem že prej povedal, mi je velika želja zavojevati  ruskojezično glasbeno tržišče, ki je neprimerno večje od našega. Ta cilj sem si zastavil, ko sem leta 2013 nastopil v Belorusiji na Slavjanskem bazarju. Le-ta velja za enega izmed najprestižnejših glasbenih festivalov na območju bivše Sovjetske zveze. To je bil zame prelomni trenutek, saj je to bil moj prvi uradni nastop v vlogi pevca in avtorja svojih pesmi. Avtorsko pesem z naslovom Trilogija sem izvedel na odru velikega amfiteatra v Vitebsku ob spremljavi beloruskega nacionalnega orkestra. Takrat sem v sebi doživel nekakšen glasbeni preporod, saj sem bil deležen neverjetno pozitivnega odziva tamkajšnjega občinstva. Zgoraj omenjena pesem je kasneje celo zmagala na lestvici največje nekomercialne radijske postaje v Rusiji.

Nadaljevanje uspešne zgodbe….

Že naslednje leto sem se povezal z direktorjem vodilne ukrajinske založbe Moon Records in pri njih izdal svoj naslednji single z naslovom Moja, moja Ukrajinka, ki je kasneje v Ukrajini izšel na kompilaciji Vroči hiti poletja 2014. Z omenjeno založbo smo imeli začrtane zelo obsežne plane, ampak smo jih bili zaradi nestabilnih razmer v Ukrajini primorani zamrzniti. Kasneje sem posnel še nekaj singlov in se končno lotil tudi svojega prvega samostojnega albuma Duša, ki je pred kratkim izšel pri ruski založbi Perpetuum Music in intenzivno delamo na tem, da bo kmalu luč uzrla tudi njegova ruskojezična različica.

Aktiven sem tudi na družbenih omrežjih, kjer me lahko spremljate:
Facebook, Instagram, Twitter in Youtube.

Sašo Gačnik “Svarogov”, hvala vam za intervju!

Želimo vam veliko uspeha na vaši glasbeni poti!

Avtor: M.J.