Ko se ozremo v 90. leta prejšnjega stoletja, opazimo ogromen napredek na področju tehnologije. Toda kaj nas čaka v naslednjih treh desetletjih? Preglejmo nekaj inovacij, ki naj bi postale del naših življenj v naslednjih 25 letih.
Leteči avtomobili
Airbusov projekt Vahana se osredotoča na razvoj enosedežnih letal z baterijskim pogonom. Zasnovani so tako, da avtonomno sledijo vnaprej določenim potem in se samodejno umaknejo, če zaznajo možnost trka. Vrtljivi rotorji na krilih jim omogočajo vzlet in pristanek brez potrebe po vzletno-pristajalni stezi.
Volocopter razvijajo kot avtonomni zračni taksi za premagovanje razvpitih prometnih zamaškov. Gre za električni multikopter z 18 rotorji in popolnoma avtonomnim krmilnim sistemom. Lahko bi ga opisali kot »povečan dron« s prostorom za dva potnika in dosegom do 30 minut letenja.
Funcraft, ki ga razvija podjetje Urban Aeronautics, pa se zdi kot iz znanstvene fantastike. Gre za letalo, ki je videti kot klasičen leteči avtomobil: nima vidnih kril ali izpostavljenega rotorja in je sposoben leteti od točke do točke. Uporablja lahke, a zmogljive motorje iz lahkih kompozitnih materialov in avtomatizirane kontrole letenja. S pomočjo računalniško podprte tehnologije se prilagoditve za ohranjanje stabilnosti vozila tudi pri hitrosti nad 160 km/h izvajajo v delčku sekunde.
Kljub obetavnemu napredku letečih avtomobilov je glavna ovira regulacija. Ne samo da bo moralo vsako letalo opraviti stroge varnostne preizkuse, potreben bo tudi nov nadzorni sistem zračnega prometa, ki bo obvladal tridimenzionalne prometne tokove. NASA že dela na razvoju takšnega sistema. Testiranja so pokazala, da lahko več brezpilotnih zračnih vozil (UAV) komunicira med seboj, da se izognejo trkom. Leteči avtomobili pa bodo medtem rezervirani predvsem za reševalne službe in prevoz VIP oseb.
Kiborgi
Zdi se, da smo že v številnih pogledih postali kiborgi. Uporabljamo kontaktne leče, ki popravljajo kratkovidnost, kohlearne vsadke za obnovitev sluha, protetične okončine, ki športnikom omogočajo tekmovalno prednost, ter eksoskelete, ki paraplegikom ponovno omogočajo, da hodijo.
Naslednji izziv je pridobiti nadzor nad umetnimi udi in čutili na enak način, kot ga imamo nad svojim naravnim telesom. V laboratorijskih študijah so pacientom že omogočili nadzor nad protetičnimi okončinami preko elektrod, ki so jih vsadili v njihove možgane.
Znanstveniki na Univerzi v Pittsburghu so celo povezali senzorično skorjo paraliziranega moškega s robotsko roko, kar mu je omogočilo, da je čutil dotik in občutek, česa se roka dotika. Z združitvijo moči, lahkosti in vzdržljivosti današnjih protetičnih materialov s podobnimi metodami nadzora možganov bi nas to popeljalo na nadčloveško, bionično ozemlje.
Dr. Robert Greenberg iz ameriškega podjetja Second Sight je razvil vsadke, ki slepim bolnikom povrnejo vid. Naprava iz podjetja Orion je retinalna proteza, ki uporablja zunanje nameščene video kamere za prenos vizualnih signalov neposredno v možgane uporabnika.
Greenberg je optimističen, da bomo sčasoma sposobni obnoviti vid na raven, ki bo celo presegala normalen vid. »Nobenega fizičnega razloga ni, da nekega dne ne bi mogli ustvariti vmesnika z visoko ločljivostjo, vendar so inženirski izzivi veliki.«
Počitnice v vesolju
Če ste milijarder, je to že postalo možno. Še vedno nimamo hotelov na Luni ali tematskih Disney parkov na Marsu, vendar so prvi pogumni potniki že imeli priložnost doživeti nepozabna potovanja na mednarodno vesoljsko postajo.
Danes zasebna podjetja tekmujejo, da bi vesolje naredila bolj dostopno tudi za tiste brez milijonskih bančnih računov. Virgin Galactic, SpaceX in celo Starchaster Industries iz Manchestra intenzivno razvijajo tehnologijo, ki nas bo varno popeljala v vesolje in nas nato prav tako varno vrnila na Zemljo.
Jetpack
Ste pripravljeni na svoje lastno lebdeče zračno vozilo, ki ga lahko sami upravljate? Martin Aircraft Company s sedežem na Novi Zelandiji je tukaj, da vam to omogoči. To inovativno zračno vozilo je veliko kot majhen avtomobil in uporablja močne ventilatorje. Kljub svoji kompaktni velikosti ima vgrajeno varnostno kletko in padalo, ki zagotavlja varnost v primeru težav med letom. Z eno polnitvijo goriva lahko jetpack ostane v zraku pol ure.
Čeprav še ni natančnega datuma za začetek prodaje, imate dovolj časa, da pričnete varčevati za nakup tega futurističnega pripomočka.
Naprave za branje misli
Zmožnost ugotoviti, kaj se dogaja v mislih posameznika, bi bila neprecenljiva za organe pregona. Vendar so dosedanji poskusi povezovanja možganske aktivnosti z določenimi miselnimi procesi pogosto temeljili na surovih in omejenih metodah.
Toda profesor Marcel Just, psiholog z Univerze Carnegie Mellon, je zasnoval revolucionarno metodo uporabe slikanja s funkcijsko magnetno resonanco (fMRI) za skeniranje možganov in prepoznavanje nastajajočih miselnih idej. Njegovo delo presega preprosto vizualno ali zvočno zaznavo besed, saj se osredotoča na raziskovanje temeljnih gradnikov pomena.
Običajno slikanje s fMRI ni sposobno ločevati časovnih premikov v možganski aktivnosti. Ko oseba oblikuje stavek, so zaporedne ideje, ki tvorijo stavek, na slikah iz fMRI zamegljene. Ključni preboj bo sposobnost ločevanja posameznih konceptov, kar pa zahteva razvoj programske opreme, sposobne zaznavanja vzorcev možganske aktivnosti, povezanih z različnimi stavčnimi elementi.
Profesor Just pojasnjuje: »Vsi ljudje uporabljamo isti niz elementov, ne glede na to, kateri jezik govorimo. Model, usposobljen na podatkih angleško govorečih posameznikov, lahko prepozna misli govorca mandarinščine.«
Seveda so pri tem omejitve. Čeprav je mogoče iz možganskega skeniranja rekonstruirati širše pomene, pa je težje razlikovanje med podobnimi koncepti, kot so: čaj/kava, riba/raca. Poleg tega mora subjekt med skeniranjem popolnoma sodelovati, kar pomeni, da ta tehnika ni primerna za uporabo pri zasliševanju.
Profesor Just in njegova ekipa trenutno razvijajo različice te tehnologije EEG (elektroencefalografija), ki bodo za snemanje električnih signalov v različnih delih možganov zahtevale le preprosto kapo z elektrodami. Optimistični so glede prihodnosti in verjamejo, da bo kmalu na voljo delujoča naprava za branje misli.
Roboti butlerji
ATLAS je robot, ki ga je ustvaril Boston Dynamics in je zasnovan za iskanje in reševanje.
Ali verjamete, da bo umetna inteligenca, ko bo postala pametnejša od nas, rešila vse naše težave ali celo popolnoma izbrisala človeštvo? Kakorkoli že, umetna inteligenca spreminja igro. Trenutno pa še vedno ne moremo ustvariti robota, ki bi enostavno skuhal skodelico čaja v kuhinji in jo nato prinesel.
Vodja švicarskega raziskovalnega laboratorija IDSIA, prof. Juergen Schmidhuber razvija tehniko dolgotrajnega kratkoročnega spomina (LSTM), ki se uporablja v strojnem učenju. To tehniko uporabljajo Google Voice, Amazonova Alexa in Facebookov prevajalnik, ki verjetno obstajajo tudi v vašem pametnem telefonu.
LTSM je izboljšanje prejšnjih nevronskih mrež (NN). Gre za programe, ki lahko najdejo vzročne povezave ali optimalne rešitve problemov, ne da bi jim bila dana eksplicitna pravila. Za razliko od prejšnjih različic lahko ohrani pomembne informacije, dokler jih potrebuje, in »pozabi« manj uporabne podatke. To pomeni, da daje prednost pomembnim informacijam, ki si jih je treba zapomniti, in se uči iz svojih napak skozi poskuse. Ta tehnologija je dosegla impresivne rezultate pri razvrščanju slik, iskanju vzorcev in zmagovala celo v računalniških igrah.
Kvantni računalnik
Zaradi fizikalnih omejitev, ki zavirajo hitri napredek v manjših, cenovno ugodnih in zmogljivejših mikročipih, postaja privlačnost qubita (kvantnega bita) vse bolj očitna.
Znanstveniki iz Caltecha so napovedali prelomno tehnologijo, ki uporablja svetlobo za shranjevanje podatkov v kvantnem računalništvu, tako da zajema posamezne fotone v pomnilniške module v velikosti rdeče krvne celice. Ta dosežek predstavlja pomemben korak v smeri razvoja kvantnega čipa, čeprav je še vedno videti, da bo za množično uporabo minilo več desetletij.
Časovni stroj
Fizik z Univerze British Columbia je teoretično izračunal, da bi bilo možno potovati nazaj v preteklost z uporabo ukrivljenosti prostor-čas.
Dr. Ben Tippet trdi, da bi s poustvarjanjem dilatacije časa, ki se pojavi v bližini črne luknje, lahko čas zavili v nepretrgani zanki. Na žalost bi za uresničitev tega koncepta potrebovali eksotično snov, ki bi bila sposobna ukrivljati prostor-čas, a takega materiala še nismo izumili.
Nevidni plašč
Načelo nevidnosti je dokaj preprosto: gre le za preusmeritev svetlobe tako, da gre naravnost skozi ali okoli predmeta, ki ga želite skriti.
Ekipa iz Univerze Tehnische Universität Wien je to dosegla z obsevanjem predmeta s svetlobnim vzorcem, prilagojenim notranji strukturi predmeta. To jim je omogočilo, da vodijo svetlobo skozi predmet, kot da ta sploh ne bi bil prisoten. V laboratorijskih pogojih je to že mogoče doseči, vendar pa smo še daleč od doseganja čarobnega nevidnega plašča, ki ga poznamo iz Harryja Potterja.
3D hologrami
Pravi delujoči hologrami, ki uporabljajo laserje za ustvarjanje 3D slik v dvodimenzionalnem okolju, so veliko bolj kompleksni, kot se zdi na prvi pogled. Čeprav lahko danes kupite komplete in ustvarite lastne holograme kar doma, so ti običajno omejeni po času trajanja, velikosti in zahtevajo temnejše svetlobne pogoje za ogled.
Danes najbolj napreden način za ustvarjanje holografske slike ni pravi hologram, temveč se zanaša na tehnologijo VR (virtualna resničnost), AR (razširjena resničnost) ali MR (mešana resničnost), ki jo gledamo skozi posebna očala.
Na primer, Microsoftov HoloLens projicira virtualne predmete na stekleni vizir s pomočjo kompleksnega nabora senzorjev, ki prilagajajo sliko glede na vaš dejanski položaj. Druga podjetja razvijajo podobne rešitve, ki ciljajo na integracijo 3D slik v resnično okolje.
Uporabniki bodo lahko interaktivno manipulirali s temi virtualnimi objekti, podobno kot Tom Cruise v filmu »Minority Report«. Prav tako si boste lahko predstavljali, risali in premikali te virtualne predmete, kot da so del resničnega sveta. S to tehnologijo si boste lahko celo predstavljali, da ste prisotni v pisarni, ki je oddaljena tisoče kilometrov.
Ustvarjanje pravega holograma, podobno kot fotografiranje, zahteva zajemanje svetlobe, ki se odbija od objekta, da se lahko rekonstruira 3D slika. Hologrami običajno uporabljajo laserske žarke, ki ustvarjajo interferenčne vzorce za dosego 3D učinka. Vendar pa za to potrebujemo kompleksno in dražjo opremo, pri čemer rezultati še vedno niso povsem zadovoljivi.
Raziskovalci na Tehnični univerzi v Münchnu, pod vodstvom dr. Fridemanna Reinharda, so našli inovativno rešitev za premagovanje teh ovir. Namesto uporabe laserske tehnologije je ekipa ustvarila holograme z uporabo radijskih valov, ki jih oddajajo standardni usmerjevalniki Wi-Fi. Slike, ki jih tako ustvarijo, so morda nekoliko manj ostre, vendar prepoznavno prikazujejo obliko izvirnega predmeta. Reinhard poudarja, da lahko signali Wi-Fi prehajajo skozi stene, kar bi pomenilo, da bi njihova tehnologija lahko omogočila vpogled v zaprte prostore, kar bi imelo očitne posledice za varnost in zasebnost.
Avtor: M.B.
Vir: sciencefocus.com
