Župani štirih velikih svetovnih mest so sklenili, da bodo prepovedali vožnjo po mestnih ulicah vsem dizelskim avtomobilov in tovornjakov do sredine naslednjega desetletja.
Župani Pariza, Mexico Cityja, Madrida in Aten pravijo, da so podpisali prepoved zaradi potreb po izboljšanju kakovosti zraka. Župani teh mest so se zaradi dobro znanih težav s kakovostjo zraka v teh mestih odločili uveljaviti svojo avtoriteto in zatreti uporabo dizelskega goriva. Sprejeli so tudi zavezo, da bodo dali pobudo za uporabo alternativnih pogonskih virov vozil in spodbujali hojo ter kolesarjenje. Tudi v Veliki Britaniji je vse več pozivov londonskemu županu, da se zaveže postopnemu opuščanju dizelskega goriva v Londonu do 2025. Že v tem trenutku lahko ugotavljamo pozitivne vidike teh smernic v španski Barceloni. Potem ko so omogočili prevoze z javno dostopnimi kolesi, so zmanjšali emisije CO2 za preko 9.000 ton, kar je ekvivalentno 33 milijonom kilometrom, prevoženim z običajnim avtom.
Uporaba dizelskega goriva v prometu je pod vse večjim nadzorom v zadnjih letih, saj so se skrbi glede njenega vpliva na kakovost zraka povečale. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) navaja, da je za okoli tri milijone smrti vsako leto odgovorna izpostavljenost onesnaženemu zunanjemu zraku.
Prepoved uporabe dizla je za proizvajalce avtomobilov jasen signal, da je sprememba nujna. Proizvajalci avtomobilov, ki so dojeli sporočilo županov teh mest, vedo, da je samo vprašanje časa, kdaj bodo tudi druga mesta sprejela podobne odločitve.
Zgodovina izdelave vozil kaže, da bodo podjetja, ki ne sledijo okoljskim izboljšavam, na dolgi rok propadla. V vsem tem pa obstaja ironičen zasuk. Vlade so prvotno sprejele dizelska vozila, ker proizvajajo manj emisij CO2, ki najbolj pripomorejo k podnebnim spremembam. Kasneje se je izkazalo, da dizelski motorji prispevajo k onesnaženemu zraku v dveh ključnih postavkah – s proizvodnjo trdnih delcev (t.i. PM) in dušikovih oksidov (NOx). Zelo fine saje delcev PM prodrejo v naša pljuča in posledično prispevajo k srčno-žilnim boleznim in smrti. Dušikovi oksidi pripomorejo k ustvarjanju prizemnega ozona, kar povzroči težave z dihanjem. To težavo je opaziti tudi pri ljudeh, ki v preteklosti niso imeli težav z dihanjem. Še posebej je ta problem izpostavljen pri vožnji v mestu, saj so praviloma te vožnje krajše. Avto se pri kratki mestni vožnji ne ogreje in ne doseže delovne temperature in zato v okolje spušča velike količine prej omenjenih strupenih delcev.
