Mesec november je navadno mesec, povezan s hladnejšim vremenom, jesenskimi dobrotami, že nekaj let pa novembra na ulicah srečujemo tudi številne moške, ki imajo samo v tem mesecu nekoliko daljše, razkošnejše brke. Pojav ali bolje rečeno gibanje imenujemo movember. Ste se kdaj vprašali, od kod movember izvira in zakaj ravno brki?
Od kod movember in čemu brki?
Leta 1999 se je skupina mladih moških iz avstralskega mesta Adelaide odločila, da si bo v dobrodelne namene za en mesec pustila rasti brke. Zbirali so denar za RSPCA (društvo proti mučenju živali). Fenomen se je z nekaj medijske izpostavljenosti hitro ukoreninil med tamkajšnjim prebivalstvom.
Leta 2004 pa je bila nato nekakšna prelomnica za nošenje brkov, saj se je ravno tako v Avstraliji druga skupina moških odločila, da bodo njihovi brki v novembru rasli kot način ozaveščanja ljudi o raku prostate in depresiji pri moških. Vse ostalo je bilo preteklost.
Fenomen se je hitro spreobrnil v gibanje, ki je zajelo praktično ves svet. Mesec november je tako postal movember (črko “n” je zamenjala črka “m” kot začetnica besede “mustache”, kar v prevodu pomeni “brki”), ko je po vsem svetu še okrepljeno ozaveščanje javnosti o boleznih moških, ki so velikokrat tabu tema – rak prostate, rak mod, duševno zdravje in samomorilna nagnjenja.
Poglejmo (svetovno) statistiko obolelih moških za rakom prostate
Za rakom letno zboli okoli 12 milijonov ljudi po vsem svetu. Rak prostate je najpogostejši rak pri moških, skoraj dve tretjini obolelih pa so moški, starejši od 65 let. Letno pri nas diagnosticirajo okoli 1500 primerov raka na prostati. Glede na njegovo razširjenost se veliko premalo govori o tej bolezni, ki jo sicer lahko odkrijemo s testiranjem za prostato specifičnega antigena (PSA) in z digitalnim rektalnim pregledom.
Pomembnost simptomov – obisk zdravnika oz. urologa
Simptomi, ki spremljajo rak prostate, so: uhajanje urina (še posebej ponoči), težave z začetkom uriniranja in bolečine med samim uriniranjem, šibek in prekinjen curek, motnje erekcije, bolečine pri ejakulaciji in kri v urinu. V primeru, da se je rak prostate že razširil na tkiva, so lahko simptomi še utrujenost, pomanjkanje teka, hujšanje, otekanje mod in spodnjih okončin, bolečine v trebuhu, kosteh (hrbtenica, stegna in boki) in tudi kašelj ter dušenje.
Težava simptomov raka prostate je v tem, da so podobni ali celo enaki simptomom, ki se pojavljajo tudi pri nekaterih drugih boleznih, kot so na primer nerakavo povečanje prostate in vnetja urinarnega trakta. Zato je toliko bolj pomembno, da se ob vsaki spremembi ali podaljšani simptomatiki moški odločijo za obisk osebnega zdravnika ali urologa.
Odkrit pogovor o bolezni lahko pomaga
Izjemnega pomena je torej, da se o boleznih, tako fizičnih kot tudi duševnih, s katerimi se srečujejo moški, pogovarjamo odkrito in pogosteje. Pregovorno so namreč moški tisti, ki nekoliko lažje zadržijo kako neprijetnost zase, saj mogoče menijo, da jih bodo sicer ostali imeli za šibke. Vendar pa v skrbi za lastno zdravje oz. zdravje našega telesa in srečo v naših srcih ni prav nič šibkega. Celo več – prav v tem se skriva prava moč. 🙂
Avtor:
Marko Janžekovič
