Čas branja 5 min

Obiskali smo TEDxLjubljana dogodek, na katerem je govornica Tina Puncer govorila o finančni (ne)pismenosti Slovencev in kako to vpliva na našo družbo in naše otroke. Preberite ta zanimiv prispevek.

Tudi ministre pesti finančna nepismenost

Tina Puncer pravi, da je bila navdušena, ko jo je TEDxLjubljana povabil za govornico. Pripravila bo prevetritev za osnovnošolce in srednješolce. Govornico najbolj muči dejstvo, da izobraževalni sistem izloči enega izmed najbolj pomembnih področij, to je finančna izobrazba, ki nam omogoča, da postanemo finančno pismeni. Seveda se je tudi govornica znašla med takšnimi dilemami, ko se je spraševala, kako kupiti avto, ali je boljši lizing ali kredit, kaj so sploh obresti, kako kupiti ali prodati prvo delnico. Govornica pa ni bila edina, ki so se ji porajala takšna vprašanja, saj so raziskave pokazale, da smo Slovenci v povprečju finančno nepismeni. Prav tako je anketo izvedla nacionalna televizija s tem, da se je podala po ulicah in spraševala mimoidoče, ali sploh vedo, kaj pomeni fiskalno pravilo ali bonitetna ocena. Seveda so mimoidoči odgovorili, da ne vedo, prav tako ministri niso bili najboljši pri svojih odgovorih.

Eden izmed pokazateljev finančne nepismenosti je tudi zadolžitev iz kredita v kredit, kadar z enim kreditom pokrijemo predhodne kredite ali se celo življenjsko zavarujemo s kar 23 krediti in na koncu pridemo do zaključka, da smo za nekatere stvari zavarovani preveč, za druge stvari pa dejansko nismo zavarovani. Govornica pravi, da smo pripravljeni ure in ure preživeti za računalnikom in primerjati cene za belo tehniko, ko pa je potrebno prebrati kake splošne pogoje, se sploh ne obremenjujemo in enostavno podpišemo dokument, ne da bi se zavedali, kaj smo sploh podpisali.

Finančna nepismenost vodi v manipulacije in izkoriščanje

Kam naša dejanja vodijo? Vodila nas naj bi v odgovornost predvsem do nas samih in do vseh okoli nas, saj smo zaradi naše finančne nepismenosti lahko na slabšem vsi. Govornica pravi, če nimamo osnovnih finančnih znanj, smo lahko veliko bolj dovzetni za manipulacije in izkoriščanje. Dokler bodo po svetu hodili finančno nepismeni ljudje, se bo vedno našel kdo, ki bo to znal izkoristiti.

Vseeno smo se pa nekje le lahko naučili odnosa do denarja, in to je od svojih staršev, naši starši od svojih staršev in tako naprej. Naše vedenje, vzorci in prepričanja o denarju se tako prenašajo iz generacije v generacijo. In kako se otroci tega učijo? Seveda s posnemanjem. Ali so vam kaj znane besede, da denar ne raste na drevesu, denar je izvor vsega zla; ali mogoče, da si tega ne moremo privoščiti?

“Otroci vsa ta prepričanja, navade in odnos do denarja na tak način pridno uporabljajo tudi v svoji odraslOSTI.”

Začarani krog finančne nepismenosti

Ker je govornica ugotovila, da imamo vsi primanjkljaje glede finančne pismenosti, je na podlagi tega ustanovila finančne delavnice, na katerih odrasle osebe uči smiselnega ravnanja z denarjem, kako čim prej odplačati dolgove, kako se ne zadolževati, kako pričeti z varčevanjem. Ko govornica pove prijateljem, s čim se ukvarja, so seveda vsi navdušeni nad njenim delom in povedo, da bi tudi oni sami potrebovali takšno delavnico. Ko pa pride možnost, da delavnico dejansko obiščejo, so seveda tukaj znova izgovori, da nimajo ne časa ne denarja, da bi delavnico obiskali. In tako se začne začarani krog.

Strokovnjaki pravijo, da je o financah potrebno svoje otroke učiti že od njihovega petega leta starosti. Kot zanimivost govornica pove, da otroci pri osmih letih že razlikujejo med bilanco stanja in izkazom uspeha ter razumejo povezavo med njima. Otroke še lahko obenem učimo, kako najbolj smiselno razpolagati z žepnino in kasneje s prihodki na način, da 10% denarja dajo na stran za dober namen, 5% za nekaj drugega, 20% ponovno za nekaj drugega.

“Nauk te zgodbe je, da bi vsi potrebovali finančno znanje, ampak nihče se ne želi učiti finančne pismenosti.”

Starši nosijo pomembno odgovornost za finančno (ne)pismenost svojih otrok

Obenem otroke seveda naučimo razliko med “želim” in “potrebujem”, kar žal ogromno odraslih še dandanes ne razlikuje. Če si otrok želi kolo ali rolko, je otroku potrebno pomagati, da uresniči ta cilj z odvajanjem zneska žepnine za dosego tega cilja, ne pa da starši enostavno kupijo kolo in otroka oropajo občutka uspeha, ko pride na cilj. Nekatera izmed pomembnejših znanj, ki jih lahko posredujemo otrokom, so, kaj pomeni varčevanje, kako se ga lotiti, kaj so obresti ter katere so pasti kreditov, limitov in kreditnih kartic. Kot idejo govornica omeni, da bi lahko celoten šolski oddelek odšel na banko in iz prve roke zvedel, kaj je TRR ali hranilna knjižnica, ter na podlagi tega že v osnovni šoli pridobil najbolj osnovna znanja o financah. Kasneje v srednji šoli pa sledi nadgrajevanje, kot so informacije o davkih, kako delujejo: banka, država, zavarovalnice, delnica, obveznica, tveganja, donosi; ter kako svetovno gospodarstvo vpliva na finančne trge.

Govornica si želi, da bi vsi spremljali poročila, ob tem bi se vsak lahko vprašal, kako, kje in zakaj je pripeljalo neko situacijo v neko stanje ter kakšne so še lahko posledice za celotno populacijo. Človek, ki ima zdrav finančni proračun, ker varčuje in se ne zadolžuje, ki že od osnovne šole zna postavljati finančne cilje, zna v prihodnje tudi bolj smotrno uporabljati to znanje. Tudi v službi so takšne odločitve precej lažje, da smiselno in racionalno uporabljamo finance, če razumemo osnovna dejstva o zdravem finančnem proračunu.

Ena izmed najpomembnejših stvari pa je, da se otroke uči zdravih navad in vzorcev o denarju, saj starši nosijo pomembno odgovornost za prihodnost, ki bo izboljšala in omogočala večjo kvaliteto življenja in tudi večjo blaginjo za naše prihodnje rodove.

Kako pa vi o financah vzgajate svoje otroke? Odgovore zapišite v komentarje spodaj.

Avtor: A.K.

 

Napišite KOMENTAR članka in delite svoje mnenje z drugimi :)

Facebook komentarji