Trenutna kriza zaradi koronavirusa ima prednost pred perečimi podnebnimi in okoljskimi težavami. Vendar mora biti zeleni načrt za oživitev gospodarstva, ki ga potrebujemo za spopad z ekonomskimi učinki pandemije koronavirusa, oblikovan tako, da bo hkrati reševal tudi izzive podnebne in okoljske krize ter socialnih neenakosti.

Zeleno okrevanje gospodarstva in s tem usoda naše družbe bosta v prihodnosti v veliki meri odvisna od naših individualnih odločitev in tudi od političnih. Mnogi ekonomisti in oblikovalci politik trdijo, da bodo potrebni mnogo večji političnih ukrepi kot po finančni krizi leta 2008. Če bodo spodbujevalni ukrepi slabo premišljeni, lahko celo poslabšajo okoljsko krizo in povečajo socialno neenakost.

“Koronakrize bo enkrat konec, podnebna pa bo ostala.”

Oživitev gospodarstva po izhodu iz globalne recesije bo mnogo hitrejša, če bodo vlade in mednarodne institucije uskladile svoje ukrepe in predvsem poskrbele, da bodo finančni tokovi usmerjeni v zelene naložbe in ne bodo več podpirali visokoogljičnih investicij. Zeleno okrevanje gospodarstva bo zelo zahtevna naloga naše generacije. Temeljiti mora na znanju, tehnologiji, digitalizaciji, transparentnosti in etiki.

Kljub temu da je naša generacija pred dobrimi desetimi leti že doživela večjo gospodarsko recesijo, lahko trdimo, da v tem času nismo razvili modela, ki bi nam zagotavljal odpornost in vzdržnost družbe na prihajajoče krize. Zato smo prepričani, da mora biti oživitev gospodarstva usmerjena v nov, bolj vzdržen in vključujoč gospodarski model.

Prizadevati si moramo za spodbujanje konkretnih ukrepov, ki pospešujejo uporabo zelenih tehnologij v vseh sektorjih. Kot zelene tehnologije opredeljujemo storitve, produkte in procese v vseh sektorjih, katerih namen je:

  • Blaženje posledic podnebnih sprememb in zmanjšanje njihovih učinkov.
  • Povečujejo produktivnost in učinkovitost.
  • Zmanjšujejo stroške, odpadke, emisije, porabo energije in materialov.
  • Optimizirajo porabo virov in energije.
  • So sestavni del podnebno nevtralnega krožnega gospodarstva.
  • Vplivajo tudi na spreminjanje navad in vrednot posameznikov.
  • Spodbujajo razvoj trajnostne družbe.

Slovenija lahko postane vodilna država v zelenih gospodarskih dejavnostih

Slovenija ima številne prednosti, ki jih lahko v zdajšnjih razmerah zelo dobro izkoristi. Krizo moramo videti kot izvrstno priložnost, da prestrukturiramo slovensko gospodarstvo in ga ojačamo na področju zelenih gospodarskih dejavnosti. Kot država smo že prejeli laskavi naziv prve zelene destinacije – First Green Destination. Zakaj ne bi postali še prva država s celovitim zelenim gospodarstvom? Imamo vse možnosti, le odločiti se moramo. Dobre prakse v zelenih gospodarskih dejavnostih že imamo v različnih sektorjih, kot so: energetika, gradnja, mobilnost, napredni materiali, turizem, prehrana, IKT…

Še bolj ciljno usmerjeno spodbujanje razvoja in uporabe zelenih gospodarskih dejavnosti bi v državi zagotavljalo višjo kakovost bivanja in večjo odpornost posameznikov ter gospodarstva na prihajajoče krize. Hkrati bi tako zagotavljali bolj pravična in varna delovna mesta z dodano vrednostjo. Ob tem pa ne smemo prezreti makro in mikro ekonomskih učinkov zelenih investicij.

V zadnjih dveh letih za okrog 390 milijonov evrov okoljskih investicij

Vloga EKO sklada je bila v zadnjih desetih letih ključna za spodbujanje in uporabo zelenih tehnologij. Njegove spodbude so imele pomembne makroekonomske in okoljske učinke. Samo v letu 2019 je bilo dodeljenih 78 milijonov evrov nepovratnih spodbud in skoraj 58 milijonov evrov ugodenih kreditov za okoljske naložbe. S temi spodbudami je bilo izvedenih več kot 21 tisoč okoljskih investicij v vrednosti okrog 390 milijonov evrov, ustvarile pa so dobrih 7.800 zelenih delovnih mest.

Naštete visoke številke so nedvoumen dokaz o uspešnih aktivnostih EKO sklada, da o zmanjšanih stroških za porabo energije, zmanjšani porabi fosilnih goriv in posledično izpustov niti ne govorimo. Zato menimo, da so tovrstne izjemno učinkovite spodbude nujno potrebne tudi v prihodnosti in jih je smotrno nadgraditi in povečati.

Finančna podpora zelenim gospodarskim dejavnostim

V prihodnosti bi moralo biti financiranje okrevanja gospodarstva namenjeno prednostno tistim subjektom, ki imajo oziroma bodo uvedli trajnostne in merljive načrte delovanja (z okoljskega, družbenega in ekonomskega vidika).

Javne spodbude in davčne olajšave bi morale prednostno podpirati zelene tehnologije in zelene gospodarske dejavnosti. Sočasno pa bo nujno potrebno bolj aktivno razvijati druge zelene finančne produkte (zelene obveznice, zelene hipoteke, zeleni krediti) in tudi zelena zavarovanja, ki bodo dodatno spodbudila zasebni kapital v vlaganja v zelene rešitve.

Transparentni sistemi in orodja za prehod v zeleno gospodarstvo

Trajnost si pogosto razlagamo vsak po svoje. Zato bo v prihodnosti integracija trajnosti v strategije in poročanje družb ključna za transparentnost in primerljivost doseganja trajnosti.

Na voljo so že različni obvezni in priporočljivi sistemi ter orodja za trajnostno poročanje. K nefinančnemu poročanju so z evropsko direktivo trenutno zavezana le podjetja z več kot 500 zaposlenimi. Vendar vedno več velikih podjetjih terja trajnostne kazalnike tudi od ostalih podjetij in organizacij v njihovi dobavni verigi.

Velik premik pri uvajanju zelenega gospodarstva bo narejen, ko bodo tudi lastniki začeli terjati trajnostno delovanje svojih podjetij. Evropska komisija je lansko leto na podlagi dokumenta Akcijski načrt: financiranje trajnostne rasti – objavila enoten evropski sistem klasifikacije za zelene gospodarske dejavnosti (EU taksonomija).

Orodje je trenutno priporočljive narave, z njegovo pomočjo pa vlagatelji razumejo, ali je gospodarska dejavnost okoljsko trajnostna in v pomoč pri določanju aktivnosti za prehod v gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika. Vzpostavlja skupni jezik med vlagatelji, izdajatelji, predlagatelji projektov in oblikovalci politik. Vlagateljem pomaga oceniti, ali naložbe izpolnjujejo stroge okoljske standarde in so skladne s političnimi obveznostmi na visoki ravni, kot je Pariški sporazum o podnebnih spremembah.

 

Napišite KOMENTAR članka in delite svoje mnenje z drugimi :)

Facebook komentarji