Hrana je naš univerzalni jezik. Vsi jo potrebujemo, oblikuje naše dnevne rutine in za mnoge od nas odraža tudi našo kulturo – kaj jemo, kako jemo, kdaj jemo. Toda naš globalni prehranski sistem je že daleč od popolnega.

Stopnjevanje podnebnih sprememb bo slej ko prej imelo drastičen učinek na našo prehrano. Do leta 2050 naj bi število prebivalstva na Zemlji naraslo na skoraj deset milijard, svetovne potrebe po hrani pa naj bi se povečale kar za 59 do 98 odstotkov. Glede na poročilo IPCC je po ocenah strokovnjakov človeštvo pred veliko preizkušnjo. Najhuje bodo prizadeti tisti, ki že sedaj živijo v pomanjkanju hrane, toda tudi tistim, ki imajo srečo, da imajo sedaj dovolj hrane, ne bo prizaneseno. Kakšne težave nam pretijo?

1. Ekstremno vreme škoduje živini in pridelkom

Peklensko vroča poletja so krivec za vročinske udare pri živalih, še posebej če nimajo sence, da bi se zaščitile pred soncem. Poleg tega lahko poplave in močni vetrovi povzročijo takojšnjo škodo na kmetijah in kmetijskih zemljiščih in za seboj pustijo erozijo zemlje in plazove. Vse to predstavlja neposredno grožnjo za živino in pridelke in upočasni načrte sajenja in reje na kmetijah, kar lahko povzroči nestanovitnost cen hrane in negotovost pri dobavi. Določenim živilom se bomo morali odpovedati ali pa bodo na voljo le po znatno višji ceni.

2. Pomanjkanje vode

Čedalje višje temperature in dolga sušna obdobja vodijo do pomanjkanja vode, kar pomeni občutno višje stroške gojenja pridelkov in vzreje živine. Gromozanski izpadi prihodkov imajo resne posledice, saj številni kmetje obubožajo, ostale farme pa so pod vedno večjim pritiskom. Ker gre za globalne težave, se ne moremo zanašati na uvoz pridelkov, saj bodo druge regije težko podpirale svoje prebivalstvo.

3. Menjava letnih časov

Sezona rasti se začenja čedalje bolj zgodaj in postaja vse toplejša, kar prinaša nešteto izzivov. Škodljivcev je vedno več, pridelki pa pogosto zrastejo, še preden je v zemlji dovolj vode in hranilnih snovi. Vedno več je tudi težav z rastlinami, ki zacvetijo prezgodaj, nato pa jih uniči spomladanska pozeba.

4. Gozdni požari

Obsežni požari predstavljajo velikansko težavo celo na kmetijah, ki jih ognjeni zublji sploh ne dosežejo. Dim namreč vpliva na kakovost pridelkov, delavci pa ne morejo opravljati svojega dela, saj obstaja nevarnost, da bi imeli težave z dihali. Ponovno ima to valovit učinek v celotnem svetovnem prehranskem sistemu, kar na koncu poviša cene nekaterih pridelkov, za mnoge potrošnike pa sploh niso dosegljivi.

5. Toplejše vreme vpliva na varnost hrane

V razvitem svetu zavržemo ogromne količine hrane zaradi različnih razlogov, v državah v razvoju pa je razlog en sam: varnost. Pomanjkanje ustreznega hlajenja v mnogih delih sveta pomeni, da se hrana hitro pokvari, vedno višje temperature pa bodo zadeve še poslabšale. Poleg tega lahko več ogljikovega dioksida v ozračju zmanjša vsebnost železa, cinka, beljakovin in drugih makro- in mikro- hranil v nekaterih pridelkih, kar bi lahko otežilo vzdrževanje zdrave prehrane.

6. Neustrezni pogoji za preživetje morskih organizmov

Milijoni ljudi po vsem svetu se glede beljakovin zanašajo na ribe, a oceani se segrevajo in postajajo vse bolj kisli, zato se ribe in školjke selijo na sever v iskanju hladnejših voda. To ima številne posledice. Te živalske vrste se bodo v novih območjih morale boriti za hrano, kar utegne vplivati na njihovo preživetje.

Toplejše vode vplivajo na migracijo rib in njihovo razmnoževanje ter pospešijo njihov metabolizem, kar povzroči, da je v njih več živega srebra. Živo srebro pa lahko škoduje zdravju ljudi. Nove uredbe na področju ribištva bodo morale upoštevati spreminjajoče se ekosisteme, kar bo imelo neizbežen vpliv na zmožnost preživetja ribičev.

Ni še prepozno, da ukrepamo

Dejstvo je, da bo vpliv podnebnih sprememb na živilsko industrijo pomenil enega najvidnejših posegov v naš vsakdan. Razmerje med prehrano in podnebjem je zapleteno, zato se nam lahko hitro zazdi, da se vrtimo v začaranem krogu. Strokovnjaki zagotavljajo, da še ni prepozno, da bi zaustavili škodo. Če bi le naredili preproste spremembe v načinu uživanja hrane, bi bila velika podjetja in proizvajalci prisiljeni sprejeti okolju prijaznejše in trajnostne odločitve.

Začnite s temi dejanji:

  • zmanjšajte porabo mesa,
  • kupujte lokalno hrano, da zmanjšate emisije tovora, povezane s prevozom hrane,
  • zberite ekološke pridelke, če lahko,
  • nehajte nabavljati toliko hrane – začnite z uvajanjem preprostih receptov iz ostankov.

Odločite se za premišljeno uporabo hrane in spodbujajte druge, da storijo enako. To pošilja sporočilo vsem voditeljem in podjetjem, da mora biti ustvarjanje pravičnejšega in bolj trajnostnega prehranskega sistema globalna prednostna naloga.

 

Avtor: M.B.

Vir: onehome.org.uk

 

Napišite KOMENTAR članka in delite svoje mnenje z drugimi :)

Facebook komentarji