Zagotovo vsi poznamo ljudi, ki so kot tempirana bomba, zaradi vse hitrejšega tempa življenja.
Vsi, ki jih poznamo preveč delajo in se premalo sproščajo, imajo vse manj hobijev in vse več obveznosti, ki vsakodnevno visijo nad njihovimi glavami. Vsi, ki jih poznamo pogosto izbirajo med telovadnico in druženjem s prijatelji, ker prepogosto nimajo časa za vse.
Milenijci (rojeni med letoma 1980 in 2000) ali generacija Y želijo od takšnega življenja pobegniti in to z dobrim razlogom. Delajo veliko, pogosto si ne morejo privoščiti izobraževanja, saj je recesija mnoge prisilila, da sprejemajo delovna mesta, ki ne samo, da niso njihova stroka, ampak jih tudi ne zanimajo. Še več, pri tem jih demotivira dejstvo, da je možnost napredovanja z vsakim dnem manjša. To ni le situacija v naši državi, temveč tudi drugje po svetu. Niso zadovoljni s svojim življenjem, počutijo se kot, da so obtičali in težijo za nečim boljšim. Velika verjetnost je, da so se vsi pripadniki neke generacije počutili enako na neki točki.
