Nižje temperature in vlažno vreme vsako jesen povečajo tveganje za razvoj plesni v stanovanjskih prostorih. Ta se lahko razvije ne le v starih, slabo izoliranih zgradbah, temveč tudi v novejših, energijsko varčnih stavbah.

Pravzaprav se je z uporabo sodobnega, energijsko varčnega stavbnega pohištva, problematika plesni celo povečala. Razlog je v preveliki zatesnjenosti prostorov, kar je dobro z vidika porabe energije za ogrevanje, a slabo z vidika človeku prijaznega, zdravega življenjskega okolja.
Plesen ni le estetski problem, temveč tudi negativno vpliva na zdravje.

Zakaj pride do plesni?

Osnovni pogoj za nastanek plesni je prisotnost vlage. Ta se nabira v zraku in nato kondenzira na hladnejših površinah, kot so okna in zunanje stene. Posebej problematični so predeli t.i. toplotnih mostov, do katerih prihaja zaradi napak v načrtovanju in/ali slabo izvedene zunanje izolacije zgradbe. Toplotni mostovi so najpogostejši v bližini oken in drugih odprtin v stenah ter ob stikih s ploščami, nosilnimi elementi, terasami, balkoni.

Kako jo preprečiti?

Najboljša rešitev za preprečevanje pojava plesni je ustrezno izvedena zunanja (fasadna) izolacija. Vendar pa prenova fasade, še posebej v večstanovanjskih zgradbah, ni vedno izvedljiva. Zato se bomo v nadaljevanju osredotočili na dostopnejše ukrepe za preprečevanje plesni v stanovanju.Za začetek nekaj osnovne fizike: Topel zrak lahko sprejme več vlage kot hladen. Zato ob enaki relativi vlažnosti (npr. 50%) topel zrak vsebuje več vlage kot hladnejši zrak. Ko takšen topel zrak trči ob hladno oviro (steno), se ohladi in njegova relativna vlažnost naraste. Če je doseženo rosišče, se vlaga začne izločati na hladni površini (oknu, steni).Da bi preprečili nabiranje vlage na oknih in stenah, je zato potrebno znižati relativno vlažnost zraka v prostoru in ogreti stene.

Do nižje relativne vlažnost zraka v prostoru lahko pridemo na več načinov:

  • Z rednim zračenjem prostora – prostore dvakrat do trikrat dnevno (zjutraj, po kuhanju, zvečer) temeljito prezračimo. Najučinkovitejše zračenje je tisto, pri katerem za 5 do 10 minut napravimo prepih skozi prostor. Na ta način so izgube toplotne energije najnižje.
  • Z vgradnjo zračenja z rekuperatorjem – s tem v prostor stalno priteka svež zrak, rekuperator pa poskrbi, da se toplotna energija vrača nazaj v prostor.
  • Z razvlaževalnikom – razvlaževalnik je naprava, podobna prenosni klimatski napravi, ki iz zraka pobira vlago in jo v obliki vode odvaja v posodo.
  • S klimatsko napravo – če za ogrevanje prostora uporabljamo invertersko klimatsko napravo, slednja že sama po sebi suši zrak. Dodatno pa lahko vklopimo še razvlaževanje.
Če je stanovanje nadpovprečno izpostavljeno razvoju zidne plesni, je priporočljivo nabaviti vremensko postajo, ki poleg temperature prikazuje tudi notranjo in zunanjo vlažnost zraka. S tem boste lahko spremljali količino vlage v zraku in temu ustrezno prilagajali zračenje in druge aktivnosti v stanovanju. Tukaj imamo predvsem v mislih sušenje perila v stanovanju, kuhanje na sopari, vroče kopeli in podobno. Vse to namreč močno povečuje količino vlage v zraku, zato – če se tem aktivnostim ne moremo izogniti – je potrebno takrat še toliko bolj poskrbeti za zračenje prostora in sušenje zraka. Če imate problem z vlago in plesnijo, poleg naštetega ni priporočljivo v stanovanju imeti akvarija in rastlin, ki potrebujejo veliko vode.
V prostorih, kjer obstaja povečano tveganje za razvoj plesni, tudi ni priporočljivo postavljati pohištva ob zunanje stene, saj omare, kavči, postelje in ostala oprema preprečuje kroženje zraka in s tem naravno sušenje sten.

Tablete in praški – blažev žegen

V trgovinah lahko najdemo tablete, praške in druge zvarke, ki naj bi iz zraka odstranjevali vlago. O zavajanju sicer ne moremo govoriti, ker uporabljene snovi dejansko nase vežejo vlago, toda količina vlage, ki jo lahko v danem času odstranijo iz zraka, je tako majhna, da ni mogoče govoriti o kakršni koli učinkovitosti tovrstnih pripravkov in naprav. Za primerjavo – razvlaževalnik zraka in klimatska naprava lahko iz zraka v povprečno velikem stanovanju v enem dnevu odstranita tudi več kot 7 litrov vode. Pri raznih pasivnih razvlaževalnikih, ki delujejo s pomočjo tablet ali praškov, se na drugi strani količina vode meri v decilitrih.
Povzemimo: Da bi zmanjšali možnosti za razvoj zidne plesni, je potrebno poskrbeti za vzdrževanje nizke relativne vlažnosti zraka in dobro ogrevanje prostorov. Za zdravo in udobno bivalno okolje se priporoča od 30 do 60-odstotna vlažnost zraka v prostoru, pri čemer je v primeru, da obstaja povečano tveganje za nastanek zidne plesni, bolje vzdrževati od 30 do 40-odstotno relativno vlažnost zraka. Takšne prostore je priporočljivo tudi nekoliko bolj ogrevati. Strošek ogrevanja na stopinjo ali dve višjo sobno temperaturo je zanemarljiv v primerjavi s stroškom sanacije zidne plesni in vplivom na zdravje, ki ga ta ima.
Imate izkušnje s preprečevanjem plesni v stanovanju? Delite jih še z ostalimi bralci tako, da jih zapišete v komentarju.

Napišite KOMENTAR članka in delite svoje mnenje z drugimi :)

Facebook komentarji