Če ste v zadnjem času obiskali trgovca s švedsko iverko, kot mu pravi stand-up komik Tadej Toš, ste najbrž opazili, da se na oddelku s svetili nahajajo samo še LED sijalke.
Sicer pa se tudi v domačih trgovinah vse bolj prebijajo v ospredje prodajnih polic. Njihove cene so že na povsem sprejemljivi ravni. Ob upoštevanju prednosti LED svetil tako (razen v zelo specifičnih primerih uporabe) ni več razloga za poseganje po žarnicah z žarilno nitko ali po fluorescentnih sijalkah.
Predvidena življenjska doba LED sijalk je od 15.000 do 25.000 ur, kar je približno 2 krat dlje od fluorescentnih sijalk in kar 10 krat dlje od halogenskih žarnic, navajajo pri Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS). A ob tem opozarjajo, da tudi med LED sijalkami obstajajo razlike, ki jih je pri nakupu potrebno upoštevati.
MOČ IN SVETILNOST
Pri klasičnih žarnicah smo bili navajeni, da moč v vatih (W) poda tudi informacijo o svetilnosti. Logično je bilo, da 100-vatna žarnica odda več svetlobe kot 60-vatna. Sklepanje o svetilnosti na podlagi moči je (bila) v določeni meri mogoča tudi pri fluorescentnih sijalkah. Pri LED sijalkah je drugače. Moč v vatih ne poda ustrezne predstave o svetilnosti. Naj navedemo primer s testa Zveze potrošnikov Slovenije, kjer je najmanj učinkovita LED sijalka z močjo 11 vatov oddala 600 lumnov svetlobe, najučinkovitejša s porabo 12 vatov energije pa je ustvarila kar 1.060 lumnov svetlobe, torej 60 odstotkov več. Zato je pri izbiri ustrezne LED sijalke potrebno upoštevati oba podatka. Podatek o moči (W) pove, koliko električne energije žarnica porabi, podatek o svetilnosti (lumen) pa, koliko svetlobe odda.
Za lažjo orientacijo navajamo tabelo, iz katere je razvidna povezava med svetilnostjo in močjo po posameznih tipih žarnic oziroma sijalk. Vidimo lahko, da LED sijalka za enako svetilnost porabi do desetkrat manj energije kot klasična žarnica, pa tudi do polovico manj od fluorescentne sijalke. 
Preračun porabe na letni ravni hitro pokaže, zakaj se nakup LED sijalke kljub nekoliko višji začetni investiciji hitro povrne. Za primer vzemimo, da prostor osvetljujemo s 1.600 lumni, kar ustreza klasični 100-vatni žarnici. Če sveti skupno 5 ur na dan, to v enem letu pomeni 182,5 kilovatnih ur (kWh). Pri ceni 0,07929 evra za kilovatno uro, kolikor znaša cena elektrike v višji (dnevni) tarifi pri enem od ponudnikov, to v enem letu pomeni za 14,47 evra porabljene električne energije. Enak izračun za LED sijalko z visokim izkoristkom (15W) pokaže, da na leto porabi le 27,38 kilovatne ure, kar preračunano v evre pomeni vsega 43 centov. Samo z razliko v porabi med eno klasično žarnico in LED sijalko biletno tako prihranili 14 evrov. Ob tem je potrebno upoštevati še, da je življenjska doba LED sijalke od 15.000 do 25.000 ur, kar pomeni, da na dolgi rok v primerjavi s klasično žarnico in fluorescentno sijalko prihranimo še več.
BARVNA TEMPERATURA IN CRI
Pri izbiri LED sijalke se srečamo z dvema podatkoma, ki jih pri klasičnih žarnicah za domačo uporabo ni bilo. To sta barvna temperatura (izražena v kelvinih, K) ter indeks barvne vernosti (Color Rendering Index, CRI).
Podatek o barvni temperaturi pove, ali bo svetloba iz sijalke bolj „hladna“ ali bolj „topla“ oziroma bolj modrikasta ali bolj rumeno-oranžna. Višja številka (npr. 6500K) pomeni hladnejšo svetlobo, nižja (npr. 3000K) toplejšo. Za primerjavo: Temperatura svetlobe klasične žarnice na žarilno nitko znaša približno 2700K, dnevna svetloba opoldne na sončen dan pa okrog 5600K. 
Za dobro počutje strokovnjaki priporočajo uporabo „toplejše“ svetlobe v dnevno-bivalnih in spalnih prostorih ter „hladnejše“ v delovnih prostorih kot so pisarna, garaža, delavnica. Osvetljevanje dnevno-bivalnih in spalnih prostorov s „hladnejšo“ svetlobo ima lahko negativne učinke na človekov bioritem, spanje in splošno počutje, zato se je kljub morebitnemu modnemu videzu kaže izogibati v stanovanjskih prostorih.
Klasične žarnice oddajajo svetlobo, ki je po vsebnosti posameznih barv najbolj podobna sončni. »Uporabnikom so se zato varčne fluorescentne sijalke hitro zamerile, ko so ugotovili, da njihova svetloba v prostoru daje nenaraven in pogosto neprijeten občutek. Zato so pri razvoju LED sijalk vpeljali indeks barvne vernosti (CRI), s katerim potrošnikom zagotavljajo ustrezno stopnjo svetlobnega ugodja,« pojasnjuje Črt Breskvar iz ZPS.
