Zapustiti območje udobja ni tako enostavno. Rutine in navade so lahko zelo tolažilne, saj nam dajejo prijeten občutek stabilnosti in varnosti. Vendar sčasoma lahko postanejo zastarele in omejene. Prostor, kjer se zaščitimo in damo svojemu življenju določen red in strukturo, nam na koncu prepreči rast, napredek in nove življenjske izkušnje.

Prednosti izhoda iz cone udobja so ogromne. Nove izkušnje nas ne le oživijo, ampak nam pomagajo razviti večjo odprtost. Omogočajo nam, da se bolje soočimo s časi sprememb in negotovosti. Pomagajo nam tudi pri odpiranju novih možnosti in nam celo omogočajo, da odkrijemo stvari o sebi, ki jih drugače morda ne bi odkrili. Kljub temu je izstop iz cone udobja zapleten. Pravzaprav tega ne bomo zmogli, če ne izvedemo korenite spremembe v načinu razumevanja življenja.

Predstavljamo vam ključne korake, ki vas popeljejo iz cone udobja:

1. Soočanje s strahovi, da nas ne bodo na koncu zapeljali

Strah pred izstopom iz svoje cone udobja je glavna ovira, ki jo moramo premagati. Običajno ta strah izvira iz strahu pred neuspehom, izgubo nadzora nad dogodki, strah pred ranljivostjo in izpostavljenostjo ali strah pred zavrnitvijo s strani drugih.

Vsakič, ko si predstavljamo nekaj novega, kar nas vznemirja, se ta strah poveča in ustvari odpor do sprememb. Ta odpor bo večji, če bodo naši strahovi močnejši. Dobra novica je, da večina ljudi, ki naredi preskok, ugotovi, da je bil pričakovani strah veliko večji od dejanskega. Ko zapustimo cono udobja, se kontrolirano soočamo z določenimi tveganji in se postavimo pred izziv. Zato je občutek tesnobe in strahu nekaj povsem razumljivega. Ne ignorirajte strahu, ampak ga prepoznajte in premagajte.

2. Izbira stvari, ki nas resnično navdušujejo

Morda najpomembnejše vprašanje ni “kako stopiti iz cone udobja”, ampak “zakaj stopiti iz cone udobja”. Imeti dober razlog je močna spodbuda, da se soočimo s svojimi strahovi in si drznemo narediti tisto, česar še nismo storili. Stopiti iz cone udobja ni izgovor za nore stvari, ampak narediti nekaj norega za uresničitev sanj.

3. Videti sebe v trajnih spremembah, rasti in evoluciji

Cona udobja je zasidrana v naših gotovostih in varnosti. Ne sestavljajo je le naše navade in rutine, ampak tudi naš pogled na svet in na nas same. Če verjamemo, da smo sramežljivi, bomo svoje življenje strukturirali okoli te lastnosti, pri čemer se bomo izognili tistim situacijam, ki nas prisilijo, da zapustimo cono udobja.

Skrivnost je v tem, da lahko ločimo “preteklost” od “sedanjosti”. Preteklost nas je morda zaznamovala, ni pa nujno, da postane večna spremljevalka naše prihodnosti. Spremembe, ki jih naša osebnost sčasoma doživlja, so tako velike, da postajamo drugačni ljudje.

4. Gremo korak za korakom, v svojem tempu

“Potovanje tisoč milj se začne s prvim korakom,” je dejal Lao-tzu. Prav je narediti velike, drzne korake. Vendar je tudi prav, da naredite majhne, lažje korake. Če izstopite iz svoje cone udobja, ne pomeni ravnati nepremišljeno. Vsak korak naprej je napredek, pa naj se zdi še tako majhen.

Hitenje z nekaterimi odločitvami, zlasti pomembnimi, nas lahko pripelje do obžalovanja. Spodbujanje samozavedanja, ko ocenjujemo svoje meje in razmišljamo o naslednjem koraku, je najvarnejši način za izhod iz cone udobja in za zmanjšanje tesnobe, ki jo to povzroča.

Ko se odločite zapustiti cono udobja, je najbolje, da sledite svojemu tempu.

5. Ni nam treba večno živeti zunaj cone udobja

Cona udobja je stanje vedenja, v katerem se počutimo varno in ne doživljamo tesnobe in strahu. To je zelo predvidljiv “prostor”, kjer uporabljamo omejen nabor vedenj, ustaljene navade, na splošno brez občutka neposrednega tveganja.

V bistvu ne moremo nenehno živeti zunaj cone udobja, saj bi nam to celo škodilo. Izpostavljali bi se razmeroma visokim stopnjam tesnobe, neravnovesjem in disonancam, zato bi naš uspeh padel.

Tako se je občasno koristno vrniti v prostor, kjer se lahko napolnimo z energijo, ustavimo in predelamo svoje nove izkušnje, pogledamo, kako daleč smo prišli. To nam daje občutek pomirjenosti, ki je potreben za načrtovanje naše prihodnosti.

Tako kot za vsako stvar v življenju moramo najti ravnovesje, ki nam omogoča rast in nadaljnje raziskovanje. Ob tem pa se počutimo razmeroma udobno in razvijamo določene veščine. Pravzaprav se po obdobju učenja ustvari nova cona udobja, širša od prejšnje, v kateri se spet počutimo udobno.

Naj zaključimo z mislijo: ” Življenje se začne zunaj vaše cone udobja.” – Neale Donald Walsch.

 

 

Avtor: M.B.
Vir: psychology-spot.com